Ocena filma

Izvirni naslov: Modelář

Režiser: Petr Zelenka

Nastopajo: Kryštof Hádek, Jiří Mádl, Veronika Khek Kubařová, Richard Stanke, Zuzana Fialová, Miroslav Hanuš

Piše: Gaja Poeschl

Bere: Eva Longyka Marušič

Proti kakšnim mlinom na veter bi se dandanes bojeval bistroumni plemič Don Kihot iz Manče in kakšno orožje bi pri tem uporabil? Glavnemu protagonistu svojega zadnjega celovečernega filma Modelar, nad svetom, pravom in človeštvom na splošno globoko razočaranemu kemiku Pavlu, češki režiser in scenarist Petr Zelenka v bojevite roke potisne – dron. Pavlov »oproda«, če ostanemo pri izrazoslovju znamenitega novoveškega romana, ljubiteljski raper Plech, ki ga bolj od popravljanja svetovnih krivic privlačijo z denarjem povezane življenjske radosti, je nad prijateljevim pravičniškim srdom seveda zgrožen, a tok dogodkov je že odletel v usodno in pogubno smer …

Idejna zasnova filma, za katerega je čudovito glasbo ustvaril slovenski harmonikar, skladatelj in multiinstrumentalist Janez Dovč, je nadvse zanimiva in spodbuja k razmisleku o številnih perečih temah našega časa, hkrati pa oživlja tudi brezčasen boj posameznika proti sistemu. Kakor se je slavni španski plemič iz 16. stoletja neuspešno bojeval proti krivcem in krivicam tistega časa, tako se Pavel – tudi neuspešno – loti zločinov proti človeštvu, ki jih prepozna v ravnanju nekdanjega ameriškega predsednika Georgea W. Busha med iraško vojno. Ker pravna pot kljub na papirju določenim postopkom in predpisom v praksi popolnoma odpove, obupani Pavel maščevanje nazadnje seveda prevzame v svoje roke. In to dobesedno, s krmiljenjem smrtonosno predelanega drona.

Žanrsko bi Modelar lahko bil marsikaj, od akcijskega trilerja, črne komedije pa vse tja do ostre družbene drame, a v resnici ni prav nič od tega. Zgodba nikakor zares ne steče, dramaturškega loka sploh ni, vse preveč je nejasnosti, prek katerih se mukoma spotikata oba protagonista, med njima kljub očitnemu dolgoletnemu poznanstvu ni čutiti pravega stika in tako naprej. Zdi se, da so ustvarjalci imeli vsak svojo filmsko vizijo in jim svojih pogledov kljub dobremu izvornemu materialu ni uspelo zgnesti v enovito celoto. Namesto da bi nam Modelar ponudil dobro in duhovito kritiko sodobne družbe, tako predvsem zaradi precej nespretno izpeljanih neposrednih navezav na nedavne zgodovinske dogodke izzveni pretirano revanšistično in nekako brez jasnega namena ali sporočila. Razen morda tega, da je tudi več kot štiristo let pozneje boj z mlini na veter za posameznika še vedno usoden.