Na pravi strani

https://prvi.rtvslo.si/podkast/na-pravi-strani/173251259/174851894

https://www.delo.si/avtor/anja-intihar/

https://www.dnevnik.si/tag/Tanja%20Lesni%C4%8Dar%20-%20Pu%C4%8Dko

https://prvi.rtvslo.si/podkast/studio-ob-17-00/87/174879117

https://www.rtvslo.si/slovenija/polozaj-zensk-v-politiki-mizoginija-kot-politicni-program/614899

"Moje telo, moja izbira."

Potem, ko je pred dnevi ameriška zvezna država Oklahoma, v celoti in brez izjem, prepovedala pravico do splava ter s tem postala država z najbolj restriktivno politiko v zvezi z reproduktivnimi pravicami žensk v razvitem svetu, ji bodo, po oceni poznavalk in poznavalcev ameriške politike, najbrž zelo kmalu sledile še druge zvezne države. Trend, ki se izkazuje v ZDA je seveda zaskrbljujoč, saj se dogajanje tam praviloma prenese tudi v EU, vendar velja poudariti, da imamo v osrčju Evrope že zdaj vsaj dve državi, ki eklatantno kršita pravice žensk do svobodnega odločanja o lastnem telesu. O pravici do splava v ZDA in na Poljskem, sta tokrat spregovorila dopisnik iz ZDA Andrej Stopar in dopisnica iz Berlina Polona Fijavž, ki od blizu spremljata tamkajšnje radikalno ukinjanje pravice žensk do svobodnega odločanja o lastnem telesu.

"O razvrščanju žensk na izvoljiva mesta, na kandidatne liste ali pa v okraje, odločajo zelo ozke neformalne skupine moških v vrhovih strank"

Vstopamo v tretji teden predvolilnega boja in v javnosti se že pojavljajo različni žaljivi napadi na ženske, ki vstopajo v politični prostor. Kot opozarjajo različne strokovnjakinje gre pri tem za poskuse odvračanja žensk od politike in poskuse osebnih diskreditacij tistih, ki so se javno izpostavile in se odločile politično aktivirati.

"Zdi se mi, da je bila politika zelo dolgo neke vrste zatočišče moških in uporaba mizoginije v resnici velja za politično strategijo"

"Položaj žensk v Sloveniji se slabša. Ženske smo deležne posurovele javne komunikacije, ustrahovanja, poniževanja, podcenjevanja, spregledanosti in diskreditacij", opozarjajo predstavnice različnih organizacij in kolektivov, ki so se združile s ciljem, da bi se ženski glas v prihodnje bolje slišal. Kljub temu, da je bil predsednik vlade prejšnji teden ponovno obsojen zaradi žaljenja novinark RTV-ja, sta tovrstni seksizem in mizoginija v Sloveniji povzdignjena v politični program, poudarja prof. dr. Jana Javornik, predavateljica na univerzi v Leedsu in predstavnica Ženskega lobija Slovenije. Dodaja, da gre pri metodah žaljenja, ustrahovanja in izključevanja za politično nasilje, katerega namen je odvrniti ženske od vstopa v politiko. Zaskrbljujoče je tudi dejstvo, da nikogar od odločevalcev ne skrbi, da ravno zaradi ne zastopanosti žensk v političnih sferi, drsimo na vseh svetovnih lestvicah enakosti spolov, na kar nas opozarja evropska unija, Združeni narodi, evropska komisija, nenazadnje Svetovni gospodarski forum. In kljub zakonodaji, ki predpisuje enakost spolov v politiki, kljub predpisanim kvotam v politiki, v aktualni vladi sedita le dve ministrici. Tanja Lesničar Pučko, novinarka in kolumnistka časopisa Dnevnik opozarja, da politična zastopanost državljanov in državljank ni takšna kakršna je državljanska struktura. Polovica prebivalstva v Sloveniji, to so ženske, nima enakovrednega zastopstva v slovenskem parlamentu, še manj v vladi, kar predstavlja nezaslišan demokratični primanjkljaj, ki si ga v zrelih demokratičnih družbah ne upajo več privoščiti. O položaju žensk v politiki in mizoginiji, ki so je deležne, smo se pogovarjali v drugi epizodi podkasta Na pravi strani.

"Gledamo in poslušamo pretežno bele moške – razlog so kulturna prepričanja, predsodki in konservativne vrednote"

V slovenskih medijih je že vrsto let med gosti bistveno manj žensk kot moških. Po zadnjih podatkih jih je le 24 odstotkov, in to kljub dejstvu, da so ženske v Sloveniji bolj izobražene kot moški ter da znanstvenic in strokovnjakinj z različnih področij pri nas ne primanjkuje. Nataša Briški, novinarka, soustanoviteljica in urednica spletnega portala Metina lista, kjer so leta 2014 pričeli z meritvami prisotnosti žensk v medijih, med razloge za slabo udeležbo žensk v medijih navaja  dejstvo, da je na vodilnih položajih in na položajih moči bistveno več moških kot žensk.

»Ko novinarji in novinarke iščemo sogovornike, poskušamo dobiti tistega, ki je najvišje na hierarhični lestvici. Moje izkušnje so tudi takšne, da je veliko več truda in prepričevanja potrebnega, ko povabimo ženske pred mikrofon, to ima tudi kakšne globlje družbene, zgodovinske razloge, ker smo ženske bile bolj potisnjene v to neko vlogo iz ozadja, tudi presoja se nas ostreje. Med razlogi, ki jih pri ženskah najdeš, so tudi pojasnila, kot so 'ne morem, moram po otroka, imam družinske obveznosti', to je seveda popolnoma legitimno, ampak običajno to slišiš pri ženskah, zelo redko pa pri moških.«

Po mnenju predstavnice Ženskega lobija Slovenije, dr. Jane Javornik, bi razloge za to lahko povzeli s konceptom ponudbe in povpraševanja.

»Na strani ponudbe strokovnjakinj bi rekla, da obstaja kultura prepričanja in nekaterih vrednote o tem, kako zelo moraš biti usposobljena, preden se odločiš svoja stališča in mnenja deliti z javnostjo, na drugi strani, torej na strani povpraševanja, pa bi rekla, da gre predvsem za predsodke, tesne roke, tudi pomanjkanje žensk na pozicijah moči in omejena omrežja producentov in producentk, ki praviloma odločajo oziroma vabijo goste in gostje v studie.«

Čeprav imamo v Sloveniji zakonodajo in pravilnike, ki naj bi zagotavljali enakost spolov, so ženske za enako delo še vedno slabše plačane, podzastopane v javni sferi, v medijih, na vodilnih mestih, položajih moči, diskriminirane so v vsakdanjem življenju, na delovnem mestu, v znanosti, ne nazadnje v politiki, kjer imamo v aktualni sestavi vlade zgolj dve ministrici. Kot poudarja predsednica združenja Ona ve, mag. Marta Kos, zakoni in pravila še zdaleč niso dovolj, potrebujemo tudi kulturne oziroma družbene spremembe.

"Razbiti moramo 'naravni' tok, ki je nastal verjetno tudi zaradi številnih spolnih stereotipov o tem, kaj naj delajo moški in kaj naj delajo ženske ali zakaj so na svetu moški in zakaj so na svetu ženske. Kaj imam v mislih? V zadnjih časih velikokrat slišimo, zlasti iz konservativnega dela družbe, da so ženske na svetu zato, da rojevajo in skrbijo za družino, za kaj drugega pa itak niso.«

Izrazito slabo udeležbo žensk je v Sloveniji tudi v političnem prostoru. Aktualna vlada premore le dve ministrici, obeti za boljšo participacijo žensk v prihodnje, pa so po besedah dolgoletne Dnevnikove kolumnistke, Tanje Lesničar Pučko, slabi.

"To (enakost spolov) bi moral biti postulat, o tem stranke sploh ne bi smele razmišljati, to bi moral biti samoumevni mehanizem! Nemška vlada ima 50 procentov žensk in to sploh ni bil nek big deal, ni bil big deal! Okrog tega se niti ni kaj dosti govorilo. So povedali juhu okrog 50 odstotkov jih je in to je to. Mislim, to so politiki enostavno vzelo kot zlato pravilo, kot zlati rez in konec. Pri nas! je to popolnima nemisljivo, zaradi tega ker ti, ki zdaj obvladujejo politično moč, na ta način sploh niso zmožni misliti. Niso žleht, ne počnejo vsega nalašč, ampak so enostavno totalno zaostali v percepciji družbe in politike. In to je dejansko problem zaradi katerega smo se znašli 50 let nazaj."

"Pot v neliberalno demokracijo, ki nas je doletela, postopoma izključuje eno pravico za drugo"

Leto 2021 je bilo v marsičem podobno letu poprej, koronavirus je še vedno med nami, cepiva so postala jabolko spora in celo radikalnega razkola med nami, naša življenja pa je poleg epidemije zaznamovala tudi erozija temeljnih človekovih pravic, demokratičnih načel in vladavine prava. V letošnjem zadnjem delu podkasta o človekovih pravicah se bomo ozrli v iztekajoče se leto, v poplavi skrb vzbujajočih dogodkov, izluščili poglavitne ter jih poskušali razumeti v širšem, družbenem kontekstu. Svojo analizo in refleksijo podajata direktorica Amnesty Intenational Slovenije, Nataša Posel in novinar Ervin Hladnik Milharčič.

Prepoved splava je že realnost, na vidiku prepoved ločitve in legalizacija družinskega nasilja

Najpogosteje kršena človekova pravica je nasilje nad ženskami. A slednje se ne dogaja le med štirimi stenami, temveč je tudi državno, družbeno in sistemsko. Poglejmo Poljsko, ki je šolski primer tega, kaj se zgodi, ko si politika podredi sodstvo, ko zakonodajne varovalke odpovejo in oblast, milijonom žensk, samovoljno vzame pravico do svobodnega odločanja o lastnem telesu. Letos je namreč v veljavo stopil zakon, po katerem Poljakinje, razen v primeru ogroženosti življenja in zdravja matere, ter incesta ali posilstva, nosečnosti ne smejo prekiniti.

Ampak, kot je dejal Jaroslav Kaczyinski, prvi in edini voditelj na Poljskem, morajo ženske otroka roditi, mu dati ime in ga potem skladno s krščansko vero krstiti in pokopati.

Pravi dolgoletna novinarka, dopisnica iz regije Polona Fijavž, ki dodaja, da na Poljskem poteka sistematično spodkopavanje vseh demokratičnih vrednot, kršenje temeljnih človekovih pravic in številnih mednarodnih konvencij. Hkrati poteka obsežna kampanja, ki povzdiguje tradicionalne vrednote. Na vsakem koraku lahko vidimo reklame, plakate, pa tudi televizijske spote in oddaje, ki ženske postavljajo za štedilnik. Zagovornice pravic žensk dobivajo grožnje s posilstvi in umori, v javnosti pa vlada občutek, da so ženske sovražnik in da je takšna obravnava žensk povsem sprejemljiva. Kljub spornemu zakonu, ki prepoveduje splav, pa po besedah predstavnice Inštituta 8. marec in poznavalke razmer na Poljskem, Petre Meterc, skrajno desno krilo katoliške cerkve imenovano Ordo juris, ki je po mnenju obeh sogovornic, odgovorno za prepoved splava, zdaj zahteva še strožjo zakonodajo.

Pred poljskimi poslanci je trenutno na mizi predlog, po katerem bi še zaostrili zakonodajo glede prekinitve nosečnosti in bi celo kaznovali ženske, ki bi opravile prekinitev nosečnosti, pa tudi kogarkoli, ki bi pomagal. Hkrati bi bilo to dejanje, po tem predlogu, enačeno z umorom.

Aktualna zakonodaja že sedaj v praksi pomeni: na stotine žensk, ki pomoč pri splavu iščejo v tujini, sistematično ogrožanje življenj in zdravja žensk, družbeno stigmo, na tisoče stisk povezanih z neželeno nosečnostjo in uničenih življenj, ne pozabimo pa tudi na primer štirinajstletne deklice, ki je bila posiljena in je otroka morala roditi ter na nedavno tragično smrt tridesetletne Izabele, ki so ji zdravniki, domnevno zaradi prepovedi splava ali ugovora vesti, odrekli pomoč in je zaradi tega tragično preminila. Če je prepoved splava za Poljakinje že realnost, pa je na vidiku celo prepoved ločitve in legalizacija družinskega nasilja. Nam pa dogajanje na Poljskem lahko služi kot opomin na to, kako hitro so nam priborjene pravice lahko odvzete.

"Ponosen Slovenec bom takrat, ko se bo politični vrh opravičil za izbris in ko bomo vsi siti in pokriti. Ko resnica ne bo več samo ena, krojena po meri Janeza Janše."

Za nami je 30. obletnica samostojnosti. Priložnost za slavje in ponosne besede, a hkrati priložnost za kritično refleksijo preteklih let. O tem, kje smo kot država in družba danes, kakšen je položaj šibkih in deprivilegiranih, spoštujemo ustavo, demokratična načela in vladavino prava, smo socialna država, smo svobodni in enakopravni vsi prebivalci in prebivalke Slovenije, ima v Sloveniji oblast še vedno ljudstvo, v podkastu o človekovih pravicah - Na pravi strani.