Naš pogled

Na dan pred gregorjevim, ko se po starem julijanskem koledarju začenja pomlad in velja rek, da se ptički ženijo, je v naši deželici na sončni strani Alp bore malo razlogov za veselje. Razen morda, da se je gorivo nekoliko pocenilo, pa še to ne gane vseh. Ljudje smo različni, nekateri za dobro voljo potrebujejo le lepo vreme, drugi lep znesek na svojem bančnem računu, tretji zaljubljen pogled svoje boljše polovice, četrti zdrave otroke. Ampak če pogledamo malo širše, malo izven svojega vrtička, pa vendarle ne moremo skakati od navdušenja.

Tako je svoje razmišljanje v svojem komentarju začela Tanja Dominko. Celoten komentar si lahko v zapisani obliki preberete tudi na naši spletni strani.

Rubrika je tokrat prinesla iskreno zahvalo darovalcem, ki so sodelovali v Pustni Sobotni iskrici, ki je zbrala 159.016 evrov za otroke v Angoli. 

Manca Hribar se v svojem komentaru tokrat spominja kopice raznolikih porok, ki jih je v svojem življenju doživela. In prav nedavna poroka jo je vrnila v preteklost, v čase rosne mladosti, ki jih je preživela v objemu lokalne župnijske skupnosti …

Manca Hribar se v svojem komentaru tokrat spominja kopice raznolikih porok, ki jih je v svojem življenju doživela. In prav nedavna poroka jo je vrnila v preteklost, v čase rosne mladosti, ki jih je preživela v objemu lokalne župnijske skupnosti …

Potem ko je mladi ameriški podpredsednik J.D. Vance v svojem dolgem govoru zbranim predstavnikom evropskih zaveznikov natočil čistega vina, ko jim je pridigal o nujnosti jasnih ciljev, o temeljih demokracije, svobodi govora, nesprejemljivosti cenzure, pomenu dialoga in poslušanja ljudstva in brezglavosti nekontroliranih migracij ter jih spomnil, da se je, če stavimo na učinkovito kolektivno varnost, treba držati dogovorov o vlaganju v obrambne sposobnosti in ne samo računati, da bo, ko bodo prišle težave, te rešila Amerika, je bil odziv predvidljiv.

V človeka je položena želja po življenju, po možnosti dolgem življenju. In seveda želja po zdravju, za katerega radi rečemo, da je naše največje bogastvo. Za starozavezne pisce je to znamenje božjega blagoslova, bolezen pa prekletstvo. Radi bi živeli dolgo in tako rekoč umrli zdravi. Priznam, v svojem življenju še nisem bila resno bolna, zato ne morem reči, da razumem bolnike. Prisegam na zdravo prehrano, domačo kuhinjo in viham nos nad procesirano hrano.

Na nedavnem srečanju s katoliškimi novinarji nas je nadškof Stanislav Zore spodbudil, naj iščemo dobro v svetu, ki ga je veliko več kot slabega; naj prinašamo dobre zgodbe, ki bodo ljudi navdihnile. Ko sem premišljevala, kaj bi pisala v tokratnem Našem pogledu, sem ob prazniku svečnice, ki je tudi dan posvečenega življenja, pomislila na mnoge skrite darovalce, ki dan za dnem, mnogi v tihoti in umaknjeni od medijskih žarometov, dvigujejo dušo našega sveta. Gre za posvečene Bogu, kot so redovniki, redovnice in laiki z obljubami.

Odločitev je vaša, v komentarju sklene Alen Salihović, ki je pripravil tokratni Naš pogled.

Precej gotovo se mi zdi, da ste o nacionalnem dnevu objemanja že slišali. Na današnji dan, 21. januarja, se odvija v Združenih državah, vse od leta 1986. Pobuda je vredna posnemanja, ker je simpatična, vsaj za večino ljudi. Z izjemo morda peščice posameznikov, ki drugih, posebej še neznancev, v svoj osebni prostor ne spustijo zlahka. In tudi to je treba spoštovati ...

Tako je svoje tokratno razmišljanja začela Nataša Ličen. Celoten komentar si lahko preberete tudi na spletnih straneh Radia Ognjišče.

Kaj je ostalo od tajne policije, ki je leta 1988 nadzirala vse pore slovenske družbe, bila po prvih večstrankarskih volitvah še vedno polno operativna, v letih po osamosvojitvi pripravila teren za zamenjavo oblasti in pred desetimi leti na primer poskrbela za čiščenje kreditnih map v največji banki? Nemogoče je, da bi na tisoče ljudi poniknilo in povsem opustilo delo, za katerega so bili izšolani ali bolje vzgojeni.