Marijana Brecelj, dramska in filmska igralka, je dobitnica nagrade bert za življenjsko delo, ki jo podeljuje Društvo slovenskih režiserjev in režiserk. Nastopila je v filmih, kot so Čisto pravi gusar, Lahko noč, gospodična in Delo osvobaja, ter nadaljevankah, kot so Čokoladne sanje in Najini mostovi. Za vlogo matere v filmu Pod njenim oknom je leta 2003 na Festivalu slovenskega filma v Celju prejela posebno nagrado strokovne žirije in nagrado za igralko leta. »V svojih vlogah ne poskuša biti nekaj drugega, temveč samo drugačna. Z razvito igralsko veščino oziroma z igralsko modrostjo avtentičnost svoje osebne izkušnje prenese v karakterizacijo filmskega lika," so zapisali v utemeljitvi. Ko je film Pod njenim oknom prišel v kinematografe in je Marjana Brecelj dobila nagrado, je Tadeja Krečič igralko povabila v studio Radia Slovenija.

Operna pevka Milena Morača, nekdanja prvakinja ljubljanske Opere, se je rodila leta 1954. Ob okrogli obletnici poslušamo pogovor, ki ga je leta 2013 z umetnico posnel Dejan Juravić. V bogati umetniški karieri je Milena Morača poustvarila številne nosilne vloge z opernega repertoarja v ljubljanski operno-baletni hiši. Pevka je znala očarati občinstvo z velikim smislom za odrsko igro tako s komičnimi vlogami kot tudi z interpretacijo najbolj tragičnih likov klasične operne literature.

Pesnik Aleksander Peršolja se je rodil 20. decembra leta 1944 v kraju Neblo v Goriških Brdih tik ob meji z Italijo. Zdaj živi in ustvarja v Križu pri Sežani. Pesmi je začel objavljati v šestdesetih letih v reviji Perspektive, potem pa v drugih slovenskih literarnih revijah in literarnih zbornikih. Objavil je deset pesniških zbirk, prevode njegovih pesmi pa najdemo v publikacijah v več evropskih jezikih. Vida Curk se je s pesnikom Peršoljo pogovarjala leta 2004.

20. decembra se je v Mariboru rodil Fran Žižek, slovenski dramaturg, režiser, gledališki, radijski in televizijski ustvarjalec ter prevajalec. Umrl je leta 2008 v Medvodah. Vsestranski gledališki ustvarjalec, legenda slovenskega gledališča, je leta 1983 prišel tudi v studio tedanjega Radia Ljubljana in pripovedoval o svojem življenju in delu.

Za svoje ustvarjanje je dobil največje nagrade in priznanja: dvakrat Prešernovo nagrado, več Borštnikovih priznanj in kar dve državni odlikovanji: red dela s srebrnim vencem in red dela z zlatim vencem. Ko danes poslušamo Frana Žižka, dobimo vpogled ne le v čase slovenskega gledališča, temveč tudi v začetke slovenske televizije in dela na radiu. Dragoceno pričevanje.

14. decembra 2014 se je rodil Frane Milčinski – Ježek, nepozabni humorist, igralec, pevec, šansonjer, režiser in radijski ustvarjalec, po katerem se imenuje tudi nagrada, ki jo podeljuje RTV Slovenija za izvirne dosežke in opuse v zvrsteh radijske in televizijske ustvarjalnosti. V radijski hiši je delal od leta 1936 pa vse do smrti leta 1988, vendar kljub temu nikoli ni gostoval v oddaji Naši umetniki pred mikrofonom, da bi v strnjeni obliki predstavil svoje življenje in delo. Ohranjenih pa je veliko drobcev, njegovih nepovezanih pripovedi o sebi in delu, ki ga je imel rad. To so bili nastopi pred občinstvom, pred kamero in pred mikrofonom, da bi razveseljeval ljudi. Nekaj teh drobcev smo že pred leti sestavili v celoto. Ta naj da vsaj slutiti, kakšen je bil Frane Milčinski - Ježek kot človek.

Dramski in filmski igralec Saša Tabaković je že od leta 2005 član ansambla SNG Drama Ljubljana. Ustvaril je številne izjemne vloge. Nazadnje smo ga gledali v komediji Hrup za odrom Michaela Frayna, vse do konca meseca pa s Polono Juh nastopata v drami Prah, postavljeni po motivih besedila V prah se povrneš Harolda Pinterja. Pri tem sta sodelovala Eva Mahkovic in Dorian Šilec Petek, ki je tudi režiser predstave. Predstava Prah je drugi del Trilogije erosa, prva je bila V agoniji Miroslava Krleže, postavljena v vilo Zlático. Prah se dogaja v stanovanju na Poljanski cesti v Ljubljani. Vendar Saša Tabaković ni le igralec, je tudi glasbenik in pisec pesmi. Tudi o tem v pogovoru s Tadejo Krečič.

Tonska mojstrica je Mirta Belan.

V Mestnem gledališču ljubljanskem je bila pred dobrim mesecem dni premiera drame Luč ugasne britanskega sodobnika Simona Stephensa (sájmona stívensa). Igra je postavljena v leto 2017, režiral jo je Sebastian Cavazza, to pa je njegov režijski prvenec, če ne štejemo njegove lanske monodrame Shakespeare, pri kateri je bil avtor uprizoritvene zamisli, prevajalec, pisec veznih besedil in igralec. Seveda poznamo Sebastiana Cavazzo predvsem kot dramskega, televizijskega in filmskega igralca, interpreta pred radijskim mikrofonom v radijskih igrah in zvočnih knjigah. Igralca in zdaj tudi režiserja je pred mikrofon povabila Tadeja Krečič.

Tonski mojster Jernej Boc,

urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten

Akademik Andrej Jemec je slikar in grafik, univerzitetni profesor, eden osrednjih sodobnih slovenskih slikarjev, dobitnik najpomembnejših nagrad, tudi Prešernove za življenjski opus, na Slovenskem in v tujini. 29. novembra bo praznoval devetdeset let. Ob tem jubileju bo v četrtek na Slovenski matici v Ljubljani slavnostni simpozij, umetnik pa je s tremi razstavami praznoval že lani. Slike je bil naslov razstave v galeriji Staneta Kregarja v Šentvidu nad Ljubljano, Grafike pa naslov razstave v Galeriji Gunclje. V Galeriji Družina na Krekovem trgu v Ljubljani je bila uspešna razstava z naslovom Udarec nedolžnosti. Pred desetimi leti je umetnika pred mikrofon povabila Vida Curk.

Pisateljica Ana Schnabl je avtorica štirih knjig: zbirke kratkih zgodb Razvezani, za katero je prejela nagrado za najboljši prvenec, in romanov Mojstrovina, Plima in še prav svežega September. Stalnica njene proze je poglabljanje v človekova občutja, osebno doživljanje dogajanja v okolici. Več o svojem pisanju pripoveduje Vladu Motnikarju.

Robert Simonišek (1977) je pesnik in kritik, tudi pisatelj in umetnostni zgodovinar. Rodil se je v Celju, študiral je filozofijo in umetnostno zgodovino ter doktoriral na temo findesièclovske umetnosti. Je avtor pesniških zbirk Potopljeni katalog (2003), Avtoportret brez zemljevida (2008), Selitve (2013), Kar dopuščajo čuti (2020) in Vračanje k čistosti (2024). Za to zbirko je dobil Jenkovo nagrado skupaj z Miljano Cunta. Pesnik se v njej osvobaja vsega odvečnega in išče tisto bistveno, brezčasno. Z njim se je pogovarjal Vlado Motnikar.