Do konca avgusta je v Moderni galeriji v Ljubljani na ogled razstava s kompleksnim naslovom RAZSTAVA | INTROSPEKTIVA: V.S.S.D. (VEŠ SLIKAR SVOJ DOLG, 1985–1995) +– ALEN OŽBOLT (DELA 1995–2018). Današnjo oddajo Naši umetniki pred mikrofonom zato namenjamo Alenu Ožboltu, ustvarjalcu, ki se je izobraževal na Akademiji likovnih umetnosti v Zagrebu in Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani; med letoma 1884 in 1995 je deloval v umetniški skupini Veš, slikar, svoj dolg (V.S.S.D.), odtlej deluje samostojno. Z umetniškimi projekti in razstavami se predstavlja doma in v tujini, leta 2003 je prejel nagrado Prešernovega sklada, objavil pa je tudi več avtorskih 'vizualnih esejev' in daljših teoretskih besedil o umetnosti. Je tudi izredni profesor za kiparstvo na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. Z njim se je leta 2013 pogovarjala Aleksandra Saška Gruden.

Foto: Druga razstava tandema Veš slikar svoj dolg, galerija Škuc, 1986/87. Foto: Miha Škerlep

http://www.mg-lj.si/si/razstave/2786/razstava-v-s-s-d-in-alen-ozbolt/

"Srečni so umetniki, ki živijo od svojega ustvarjanja, so pa redki."

Do konca avgusta je v Moderni galeriji v Ljubljani na ogled razstava s kompleksnim naslovom RAZSTAVA | INTROSPEKTIVA: V.S.S.D. (VEŠ SLIKAR SVOJ DOLG, 1985–1995) +– ALEN OŽBOLT (DELA 1995–2018). Današnjo oddajo Naši umetniki pred mikrofonom zato namenjamo Alenu Ožboltu, ustvarjalcu, ki se je izobraževal na Akademiji likovnih umetnosti v Zagrebu in Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani; med letoma 1984 in 1995 je deloval v umetniški skupini Veš, slikar, svoj dolg (V.S.S.D.), odtlej deluje samostojno. Z umetniškimi projekti in razstavami se predstavlja doma in v tujini, leta 2003 je prejel nagrado Prešernovega sklada, objavil pa je tudi več avtorskih 'vizualnih esejev' in daljših teoretskih besedil o umetnosti. Je tudi izredni profesor za kiparstvo na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. Z njim se je leta 2013 pogovarjala Aleksandra Saška Gruden.

Predstavil se nam bo Jiři Kočica, akademski kiparj, pedagog in pisatelj, ki je bil za svoj roman Izvirnik nominiran za nagrado kresnik 2020. Kočica je odraščal v Rogaški Slatini, na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani pa je diplomiral in pozneje opravil specializacijo na področju kiparstva. Od nekdaj ga odlikuje umetnostna angažiranost, ki presega zgolj umetniško ustvarjanje: zanimajo ga različni umetnostni vidiki, teorije in dejavnosti. Pri svojem umetniškem snovanju v kontekstu z načrtovano umetnino vedno odkriva samega sebe, ponotranji čiste misli in jih skozi ustvarjanje realizira v sporočila. Z avtorjem se o njegovem odraščanju in delu pogovarja Aleksandra Saška Gruden.

Na začetku meseca junija je minilo devetdeset let odkar se je rodil slovenski dramski igralec Lojze Rozman, dolgoletni član ansambla ljubljanske Drame Slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani.Ob tej okrogli obletnici bomo lahko slišali njegovo pripovedovanje, ki ga je posnel Metod Pevec leta 1988, ko je Lojze Rozman dobil Borštnikov prstan, največje priznanje za dramskega igralca na Slovenskem.

Četrtega junija je minilo 110 let od rojstva Antona Dermote, opernega in koncertnega pevca, orglavca in pedagoga. V današnji oddaji Naši umetniki pred mikrofonom boste slišali dragocen arhivski posnetek Dermotove pripovedi o lastni bogati življenjski in umetniški poti. Nastal je leta 1986, tri leta pred umetnikovo smrtjo.

Foto: © Opera Musica

http://www.sigic.si/110-letnica-tenorista-antona-dermote-1910-1989-.html

Sredi maja je preminil pesnik Bert Pribac, poznan predvsem kot izseljeniški pesnik, saj je štirideset let preživel v Avstraliji, kamor se je z ženo in otrokom umaknil po sporih s takratno oblastjo. Potem se je spet naselil v Slovenijo, v rodne Srgaše nad Izolo. Pisal je že pred odhodom v tujino, a to njegovo delo je utonilo v pozabo, v izseljenstvu pa je ustvarjal naprej. Tam je izdal dve pesniški zbirki - Bronasti tolkač in V kljunu golobice, leta 1991 pa prvo zbirko v Sloveniji - Prozorni ljudje, leta 2008 ji je sledila še zbirka Vonj po jasminu. Pogovor Vide Curk z umetnikom je nastal, ko so izšle njegove ljubezenske pesmi v zbirki Kiss me/poljubi me, Koštabona.

Pogovor s kiparjem Marjanom Keršičem - Belačem je nastal leta 2000, ko je umetnik še vneto ustvarjal. Takrat se je z njim pogovarjala Vida Curk.

Na fotografiji: Marjan Keršič: V zasedi (osnutek za spomenik NOB v Kočevju), 1953

https://museums.eu/collection/object/23547/v-zasedi-osnutek-za-spomenik-nob-v-kocevju

Med letošnjimi dobitniki nagrad tantadruj, ki jih podeljujejo primorska gledališča, je tudi dramski igralec Jurij Drevenšek.Komisijo je prepričal z vlogo radijskega novinarja v drami Na valovih Saše Pavček v režiji Alena Jelena. Gre za koprodukcijo Slovenskega stalnega gledališča Trst in ŠKUC gledališča v sodelovanju s Cankarjevim domom. Kot piše v utemeljitvi, Drevenšek "na malem odru tržaškega gledališča premišljeno in občuteno stopnjuje intenzivnost svoje vloge: spočetka je na videz neroden, utrujen, naiven,… postopoma, načrtno in nezadržno pa razgalja zlaganost in pokvarjenost vzvišene, vase zagledane, zaslužkarske, nemoralne pevke ". Jurija Drevenška je pred mikrofon povabila Neva Zajc.

Pesnica in prevajalka Ana Pepelnik je do danes podpisala pet odmevnih izvirnih knjig poezije, doslej zadnja med njimi, Tehno (2017), je bila nominirana za Jenkovo in Veronikino nagrado. Uveljavila se je tudi kot prevajalka poezije, v slovenščino prevaja predvsem ameriško poezijo, v knjigah so, med drugimi, tako izšli njeni prevodi Sylivie Plath, Jamesa Tata in Walta Whitmana. Prevaja tudi poezijo slovenskih avtorjev v angleščino, prevod knjige Koža Toneta Škrjanca, pod katerega se je podpisala z Matthewom Rohrerjem, je bil leta 2014 uvrščen med deset tujejezičnih prevodov v angleščino nominiranih za nagrado PEN American Award. Ob tem počne še marsikaj drugega, na primer sodeluje v impro nastopih s Tomažem Gromom in Primožem Čučnikom.

Akademski slikar Jože Šubic je začel aktivno razstavljati v času razcveta t.i. nove podobe, ki jo je zaznamoval povratek k figuraliki v ekspresivni stilizaciji. Prav figura oziroma ženska figura je ključen motiv njegovega opusa, ki je iz slikarstva prešel v kiparstvo, predvsem zaradi zanimanja za različne materiale. Šubic v svojem delu pogosto odpira erotične teme, pri čemer razmišlja tudi o tabujih ter te teme vpenja v družbeni kontekst. Z njim se je pogovarjala Izidora Pevec.

Foto: ZDSLU

Likovni umetnik Črtomir Frelih na svojem Facebook profilu že dolgo dnevno deli hipne risbe lisic, ki komentirata našo dnevno realnost – v zadnjem času seveda tudi epidemijo. Lisici v humornem tonu odpirata veliko ključnih tem trenutnega časa: občutek nadzora, delo učiteljev, vlogo medijev, komentirata ukrepe za zajezitev epidemije in razmišljata, kako doživljamo čas. Humor je navzoč tudi v nekaterih drugih njegovih delih, a seveda še zdaleč ne v vseh. Frelih namreč v svojem opusu pogosto odpira eksistencialna vprašanja, ustvarja pa predvsem v mediju grafike. Pri tem ga je vedno zanimalo tehnično eksperimentiranje, motivno pa na njegovih delih najdemo predvsem figuro, ki se včasih skoraj staplja s prostorom, saj nenehno raziskuje prav odnos med figuro in prostorom.

Fotografija iz osebnega arhiva.