Konec julija je dopolnil 70 let pesnik in pisatelj Marjan Pungartnik. Rodil se je na zahodnem obrobju Pohorja, kar je zaznamovalo njegovo poznejše ustvarjanje. Diplomiral je iz novinarstva, že desetletja pa se ob pisanju ukvarja tudi z mentorskim in uredniškim delom. Urejal je številne publikacije in vpeljal prvo slovensko literarno spletno revijo Locutio. Z Marjanom Pungartnikom se je pred desetletjem pogovarjala Vida Curk.

foto:http://www.locutio.si/avtorji.php?ID=215

Junija je minilo devetdeset let od rojstva Žara Tušarja, filmskega in televizijskega snemalca in direktorja fotografije. Po srednji šoli v Ljubljani je med letoma 1951 in 1967 delal v svobodnem poklicu, nato pa je bil do leta 1988 zaposlen v nacionalni televizijski hiši. Samostojno je posnel več kot 35 kratkih filmov, sodeloval je pri snemanju 22 celovečernih slovenskih filmov, med drugim pri Vesni, Kekcu, Jari gospodi, Trenutkih odločitve, Dolini miru in Ne čakaj na maj. Pomemben je tudi njegov televizijski opus, ki obsega okrog 250 dokumentarnih in igranih oddaj; med najbolj odmevnimi sta bili nadaljevanki Bratovščina Sinjega galeba in Cvetje v jeseni. Žaro Tušar je umrl lani. Vabimo vas, da v oddaji Naši umetniki pred mikrofonom prisluhnete pogovoru, ki ga je s pomembnim soustvarjalcem slovenskega filma in televizije pred desetletjem posnel Matej Juh.

Oddajo tokrat posvečamo dramski igralki Štefki Drolc, legendi slovenskega gledališča, filma, radia in televizije, ki se je pred nedavnim poslovila s tega sveta, stara skoraj petindevetdeset let. Na odrskih deskah osrednjih slovenskih gledališč od Maribora do Trsta in Ljubljane in tudi na eksperimentalnih odrih je odigrala najvidnejše vloge v delih slovenske in svetovne dramatike. Kot filmska igralka je debitirala že leta 1948 v filmu Na svoji zemlji, igrala pa je še v filmih Na klancu, Naš avto, Cvetje v jeseni, Povest o dobrih ljudeh, Draga moja Iza, Deklica in drevo, če omenimo le nekatere. Njene vloge v radijskih igrah in literarnih oddajah, ki jih hranimo v radijskem arhivu, so nepreštevne. Kot hommage veliki igralki objavljamo pogovor Tadeje Krečič s Štefko Drolc iz leta 2003.

Tokrat smo pred mikrofon povabili gledališko in filmsko igralko Marjuto Slamič, članico Slovenskega narodnega gledališča Nova Gorica. Številnim nagradam je letos dodala še nagrado tantadruj za igralski dosežek minule sezone, ki jo podeljujejo tri gledališke hiše: SNG Nova gorica, Gledališče Koper in Slovensko stalno gledališče Trst. Z dramsko igralko Marjuto Slamič se pogovarja Ingrid Kašca Bucik.

V oddaji Naši umetniki pred mikrofonom predstavljamo akademskega kiparja Draga Tršarja, ki je svojim opusom, ta se napaja predvsem v abstrakciji, pomembno zaznamoval slovensko in evropsko kiparstvo. Ob njegovi devetdesetletnici so že lansko leto pripravili Medinstitucionalni projekt MONUMENT. Del njegovega ustvarjanja so predstavili v Galeriji Prešernovih nagrajencev za likovno umetnost Kranj, dela na japonskem papirju so bila do nedavnega na ogled v Galeriji Murska Sobota, prav zdaj je v Moderni galeriji postavljena pregledna razstava njegovega monumentalnega kiparstva Monumentalnost in množica. Od 6. julija naprej so Tršarjeva dela na ogled tudi v piranski Mestni galeriji; naslov razstave je: Morje ob morju. Tršar, ki je poznan predvsem po velikih javnih plastikah in portretih množic, kot sta Spomenik revoluciji in cikel Manifestanti, je, kot je povedal v pogovoru z Aleksandro Saško Gruden, še danes aktiven in vsak dan obišče svoj atelje:

Letos mineva 90 let od rojstva in 20 let od smrti slikarja Jožeta Tisnikarja. Ti okrogli obletnici z različnimi dogodki obeležujejo v Mislinji, njegovem rojstnem kraju, osrednja prireditev pa je spominska razstava v Koroški galeriji likovnih umetnosti v Slovenj Gradcu, odprta od 29. junija do 23. septembra, ko si bo moč ogledati slike z značilnimi motivi krokarjev, temačnih podob mrtvih, pogrebov, krajin in avtoportretov. Gre za dela izjemne ekspresivne moči, ki jih stroka prišteva med največje slikarske dosežke slovenske in evropske figuralne modernistične umetnosti. "Zaznamovati hočem človekove poslednje ure, pa tiste, ki ostajajo za njimi, in tudi, kaj se s tem bitjem dogaja naprej, zakaj prepričan sem, da na nek način živi dalje. Nemogoče je, da bi se kar tako razblinil," je zapisal Tisnikar ob eni izmed svojih značilnih slik. Malo pred smrtjo je Ernest Ružič posnel z Jožetom Tisnikarjem pogovor, ki ga objavljamo v oddaji Naši umetniki pred mikrofonom.

Gost oddaje Naši umetniki pred mikrofonom bo duhovnik in skladatelj Avgust Ipavec. Konec maja mu je predsednik republike Borut Pahor za izjemne glasbene stvaritve in promocijo slovenske kulture v tujini podelil medaljo za zasluge. Skladatelj Avgust Ipavec živi in ustvarja na Dunaju, še vedno pa je vpet tudi v duhovniško službo, ki močno zaznamuje njegovo razmišljanje in ustvarjanje. Tam ga je obiskala in se z njim pogovarjala Polona Gantar.

Foto:

Tamino Petelinšek

Urad predsednika Republike Slovenije

v začetku junija so v Ljubljani podelili Kozinove nagrade – za zaokrožen skladateljski opus je Društvo slovenskih skladateljev letos nagradilo skladatelja, klarinetista in pedagoga Uroša Rojka. Vabimo vas, da prisluhnete pogovoru z umetnikom, ki ga je leta 2014 pripravil Marko Šetinc.

foto: http://www.sigic.si/prejemnik-kozinove-nagrade-za-leto-2018-je.html

Konec maja so v Slovenskem narodnem gledališču Nova Gorica podelili gledališke nagrade tantadruj - skupaj jih podeljujejo tri primorska gledališča: Gledališče Koper, SNG Nova Gorica in Slovensko stalno gledališče Trst.  Prve tantadruje za primorske gledališke dosežke so podelili leta 2011 v Trstu. Letos je Tantadruja za življenjsko delo prejel dramski igralec Bine Matoh, tudi nosilec Boršnikovega prstana, ki je bil več kot 35 let vodilni igralec in prvak v Slovenskem narodnem gledališču Nova Gorica. Z njim se je pogovarjala Ingrid Kašca Bucik. Njun pogovor dopolnjuje Matohov monolog iz drame Krst pri Savici Dominika Smoleta, v kateri je leta 1994 nastopil kot Patriarh oglejski. S Smoletovim Krstom v režiji Janeza Pipana so takrat odprli novo gledališče v Novi Gorici.

foto:

SNG Nova Gorica

https://sng-ng.si/ansambel/upokojeni_clani_v_uprizoritvah/2005032515023217/

Predsednik republike Borut Pahor je z zlatim redom za zasluge odlikoval igralca Borisa Cavazzo za izjemen ustvarjalni opus, s katerim je v minulih desetletjih odločilno zaznamoval slovenski gledališki in filmski prostor,  pa tudi za predano pedagoško delo na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo.

Boris Cavazza je v svoji petdesetletni karieri na področju filma, radia, televizije in gledališča nanizal vrsto odmevnih vlog – v filmu prvič v Peti zasedi kot politkomisar Ilija, za vedno pa si ga bomo zapomnili po njegovih izvrstnih upodobitvah likov v filmih To so gadi in Vdovstvo Karoline Žašler ali Kormoran in Primer Feliks Langus, dveh delih, za katera je sam napisal scenarij.Lani jeseni je legendarni igralec prejel nagrado bert za življenjsko delo na področju filmske in televizijske igre. Takrat se je z Borisom Cavazzo pogovarjal Matej Juh in ga uvodoma vprašal, kakšen je njegov najzgodnejši spomin na željo, da bi postal igralec.

foto: Peter Uhan