Praznik Marijinega vnebovzetja poudarja pomen spreminjanja – tako v Marijinem življenju kot v življenju vsakega človeka. Marija ni le ponižna dekla, temveč močna in samozavestna žena vere, ki je sprejela Božjo besedo in s tem spremenila tok zgodovine. Sodobnim ženskam je lahko navdih, ker pooseblja notranjo preobrazbo, ki presega zunanje vloge in stereotipe. Njena podoba je univerzalna, saj jo umetnost skozi stoletja prikazuje raznoliko, a vedno kot lik, ki nagovarja človečnost. Praznik vnebovzetja tako odpira upanje, da je tudi za nas mogoče preseči zemeljsko in vstopiti v novo, duhovno življenje.

Bodite podobni Mariji. Prisluhnite epizodi in jo delite z drugimi.

Evangelij nas opozarja na minljivost življenja in nevarnost navezanosti na materialne dobrine. Pravi kristjan naj svojo življenjsko usmeritev postavi na Boga, saj le vera daje pravo svobodo in notranji mir. Jezus nas s prilikama o služabniku in oskrbniku vabi k odgovornemu ravnanju z zaupanimi dobrinami in oblastjo. Kdor služi skupnosti z ljubeznijo in s ponižnostjo, ravna po Jezusovem zgledu. Na srečanje z Bogom moramo biti vedno pripravljeni, saj ne vemo ne dneva ne ure srečanja z njim.

Vabljeni, da epizodi prisluhnete in jo podelite s svojimi bližnjimi.

Današnji evangelij opozarja na nevarnosti hedonizma in navezanosti na materialne dobrine. Jezus zavrne vlogo razsodnika v delitvi dediščine, saj njegovo poslanstvo ni materialno, temveč duhovno. V priliki o bogatem človeku izpostavi egoizem in brezčutnost do skupnosti ter ignoriranje smrti. Potrošništvo vodi v neodgovornost, razpad odnosov in v bolezen. Pravo življenje temelji na ljubezni do bližnjega in Boga, ne le na uživanju in kopičenju dobrin.

Prisluhnite epizodi in jo delite z drugimi.

V sodobni kulturi je molitev postala tabu. To kaže na odsotnost vere in nerazumevanje njenega pomena.

V Jezusovem času so Judje molili trikrat dnevno, kar je kasneje prevzela tudi krščanska tradicija.

Očenaš je vzorčna krščanska molitev, podobna nekaterim starozaveznim molitvam, ki izražajo pričakovanje Božjega kraljestva. Jezus pa molitev postavi v oseben odnos z Bogom kot Očetom, kar je temeljna novost.

Evangeliji Očenaš umeščajo različno: Matej v govor na gori kot del duhovne prakse ob miloščini in postu; Luka pa kot odziv učencev na Jezusovo osebno molitev. Med obema različicama ni bistvene vsebinske razlike.

Očenaš je povzetek desetih zapovedi in Jezusovega nauka, predvsem iz govora na gori. Ni zgolj rutina, temveč kratek povzetek odrešenjske zgodovine, ki vodi človeka v smiselno, moralno in odgovorno življenje. Molitev torej ni obveza, ampak odnos, temelj vere in vir notranje svobode, ki kristjanu pomaga prepoznavati resnico o sebi in živeti v luči Božje ljubezni.

Delimo epizodo. Molimo skupaj.

V zgodbi o Marti in Mariji je Marija tista, ki posluša Jezusa, medtem ko je Marta zaposlena s postrežbo. Jezus nežno opozori Marto, da skrbi za preveč stvari, in pohvali Marijino izbiro – poslušanje.

Zgodbo lahko razložimo na več ravneh: Teološka razlaga poudari, da je poslušanje Božje besede temeljno za Jezusove učence. Humanitarnost in socialna pomoč sta sicer dobri in izvedljivi za vsakogar, a poslušanje Kristusove besede je značilno za kristjana. Marta in Marija nista v nasprotju – obe imata pomembno vlogo, razlika je le v zaporedju: najprej poslušanje, nato delovanje.

Evangelij tudi razbija tradicionalne predstave o vlogi žensk v veri – Marija posluša Božjo besedo, čeprav to v judovski tradiciji ni bilo značilno za ženske. S tem Jezus potrjuje, da je poslušanje Božje besede pravica in dolžnost vsakega kristjana – moškega ali ženske.

Kristjanovo delovanje mora izhajati iz poslušanja Božje besede, saj samo tako postane verodostojno.

Prisluhni in poslušaj epizodo is se pridruži tistim, ki slišijo. Povabljen/a tudi, da jo deliš s prijatelji.

Prilika o usmiljenem Samarijanu odgovori na vprašanje, kdo je moj bližnji?. V zgodbi pretepenemu in oropanemu človeku ne pomagata duhovnik in levit, temveč Samarijan – pripadnik naroda, ki so ga Judje prezirali. Zanj je bil bližnji tisti, ki je bil v stiski, ne glede na poreklo, vero ali pripadnost.

S tem Jezus pokaže, da bližnji ni nujno nekdo, s komer smo v sorodu ali skupnosti, temveč vsakdo, ki potrebuje našo pomoč. Prilika razkriva dvoličnost verskih voditeljev, ki znajo pravilno razlagati postavo, a je ne živijo. Prava vera se kaže v konkretni ljubezni do sočloveka – brez tega tudi molitev, maša in pobožnost izgubijo svojo verodostojnost.

Jezus ne zavrača bogočastja, temveč poudari, da mora biti vedno povezano z dejanji ljubezni. Socialno delo samo po sebi ne nadomesti vere in obredja, a tudi vera brez dejanj ljubezni ni resnična. S priliko o usmiljenem Samarijanu Jezus sporoča, da je pravo bogočastje življenje v ljubezni do Boga in bližnjega.

Prisluhni epizodi in jo deli s svojimi bližnjimi.

V času Jezusovega življenja ni bilo le dvanajst apostolov, temveč tudi 72 učencev, ki jih je poslal oznanjat Božje kraljestvo. Evangelist Luka jih predstavi kot misijonarje.Število 72 ima simbolni pomen in lahko nakazuje na širitev oznanila k vsem narodom, ne le Izraelcem.

Apostoli in teh 72 učencev se razlikujejo po vlogi: apostoli so imeli osrednjo vodstveno vlogo, 72 pa je pomagalo oznanjati Božje kraljestvo. Jezus jih psihično in duhovno pripravi, saj bodo kot ovce med volkovi. Njihovo oznanilo miru bo pogosto naletelo na odpor in preganjanje.

Luka in Marko različno opisujeta navodila za misijonarje – Marko omenja palico in sandale, Luka ne. Pomembno je, da oznanjevalci sprejmejo gostoljubje, kjer so dobrodošli, drugje pa naj opozorijo na posledice zavračanja, kot se je zgodilo s Sodomo.

Sodoma simbolizira moralni propad: nasilje, aroganco, materializem in spolno izprijenost. Ti grehi so tudi današnji problemi, ki vodijo v samouničenje. Sveto pismo opozarja, da posledice teh dejanj ne izvirajo iz Božje jeze, temveč iz človekove zlorabe svobode in delovanja proti lastni naravi.

Wi-Fi se širi. Prisluhni mu in deli ga tudi ti.

Novi papež Leon XIV. združuje v svoji osebnosti značilnosti apostolov Petra in Pavla – pastirja in misijonarja. Ob izvolitvi si je tudi on moral zastaviti  vprašanje: Ali ljubi Kristusa? V svojem prvem govoru je poudaril, da je za pravo pastirsko službo ključna darovanjska, Božja ljubezen – ljubezen, ki se ne postavlja nad druge, temveč jim služi v veri in občestvu.

Leon želi voditi Cerkev ponižno, kolegialno in sinodalno, ob tem pa ohranjati močan misijonarski duh in bratsko občestvo med verniki. Po njegovih besedah današnji svet daje prednost tehnologiji, moči, uspehu in užitku, kar vodi v duhovno praznino, izgubo smisla in krizo vrednot.

Ime Leon si je izbral v navezavi na Leona XIII., ki je v času industrijske revolucije s svojo okrožnico Rerum novarum odprl razpravo o družbenih vprašanjih. Novi papež pa svojo pozornost usmerja na duhovno uboštvo sodobnega človeka, izzive umetne inteligence ter napetosti med tehnološnim napredkom in človekovim dostojanstvom.

Papež Leon XIV. bo zagovornik miru, pravičnosti in sprave, pozoren na versko svobodo in trpljenje preganjanih kristjanov. Zavzema se za spoštovanje človekovega dostojanstva od spočetja do smrti ter za naravno zvezo med moškim in žensko kot temelj družinskega življenja. Skoraj gotovo bo svojo prvo okrožnico posvetil izzivom umetne inteligence, ki je nova stvar današnjega časa.

Vabljen, da Nebeški WiFi tudi ti podeliš z drugimi.

Današnji evangelij prikazuje Jezusovo vprašanje učencem, kdo ljudje pravijo, da je, kar pa ni bilo povezano z željo po priljubljenosti ali politični moči, temveč z razumevanjem njegovega poslanstva. Podobno vprašanje si lahko zastavimo tudi danes: kdo je Jezus Kristus v očeh sodobnega človeka?

Raziskave kažejo, da večina ljudi verjame, da je Jezus zgodovinska osebnost in pomembna duhovna figura. Slovenski katoličani nasploh kažejo nizko stopnjo religiozne pripadnosti, praktične vere in pripravljenosti na žrtvovanje.

Kljub temu pa krščanski nauk ostaja jasen: Jezus ni bil zgolj izreden človek, temveč mesija, Božji sin in odrešenik, ki je trpel, umrl in vstal. To vero izpoveduje tudi Nicejska veroizpoved iz leta 325, ki letos obeležuje 1700 let in ostaja temeljna točka edinosti med krščanskimi Cerkvami. Novi papež poudarja prav to edinost v veri v troedinega Boga kot ključno za prihodnost krščanstva.

Pomagaj prihodnosti in deli z drugimi!

Sv. Trojica pri Lenartu, nekoč pomembno romarsko in duhovno središče v Slovenskih goricah, danes počasi tone v zaton – samostan je prazen, redovnic ni več, od poletja naprej pa bodo upravljanje prevzeli frančiškani iz Maribora. Avtor izraža zaskrbljenost nad pomanjkanjem duhovnih žarišč v Sloveniji in opozarja, da je zaton Sv. Trojice simbol odnosa sodobnih kristjanov do vere v troedinega Boga.

Kristjani pogosto zunanje znamenje križa uporabljajo brez razumevanja njegovega pomena. Avtor povezuje to duhovno praznino z današnjim individualizmom in egocentrizmom, ki poudarja telesnost, zunanjo podobo in zanemarjanje notranjega življenja. Nasprotno pa krščanski Bog kot Trojica predstavlja odnos, odprtost, darovanje in ljubezen. Troedini Bog ni osamljen v vesolju, ampak vstopa v svet in človeka vabi v polne, ljubeče odnose.

Vabljeni, da prisluhnete in delite podcast.