Zgodba o izgubljenem sinu prikazuje notranjo polarnost človeka med iskanjem svobode in odgovornosti. Mlajši sin išče užitek in svobodo, a se znajde na življenjskem dnu, kjer spozna svojo napako in se vrne k očetu. Oče ga sprejme brez obtožb, kar simbolizira Božje usmiljenje. Starejši sin pa je jezen, ker se počuti zapostavljenega, čeprav je bil ves čas v očetovi bližini. Oče mu s svojo držo da vedeti, da sta ljubezen in usmiljenje nad strogo pravičnostjo.

Bi rad slišal več? Prisluhni in sledi podcastu.

V današnjem evangeliju Jezus odgovori na vprašanje odnosa med grešnostjo in nedolžnimi žrtvami. To povezuje s spreobrnjenjem, ki pomeni spremembo mišljenja in pogleda na življenje. Jezus uporablja priliko o nerodovitni smokvi, ki simbolizira čas milosti, v katerem se lahko človek spreobrne. Nedolžne žrtve so pogosto posledica človeških dejanj, kot so vojne in nasilje, in naravnih katastrof. To ne pomeni, da so te žrtve veliki grešniki.

Vabljeni k poslušanju!

Na prvo postno nedeljo beremo o hudičevem skušanju Jezusa, ki ga predstavlja kot človeka, medtem ko spremenjenje na gori, ki je na vrsti drugo postno nedeljo, prikazuje njegovo božansko naravo. Oba dogodka poudarjata, da je Jezus hkrati Bog in človek. Spremenjenje na gori je mistični dogodek. Mistika se ukvarja z iskanjem duhovnih resnic, ki so skrite pred običajnim razumom, in predstavlja stik z nevidnim svetom. Jezusovo spremenjenje na gori je dogodek, v katerem se prepletata človeški in božji svet, apostoli pa spoznajo, da je Jezus Božji sin,ki presega vlogo Mojzesa in Elijo. S tem se potrdi nova zaveza, ki je osredotočena na Jezusa Kristusa, ne več na Mojzesovo postavo.

Vas zanima več? Vabljeni k poslušanju cele epizode in sledenju profila.

V Lukovem evangeliju hudič skuša Jezusa v času njegovega začetka javnega delovanja, da bi ga preizkusil v treh glavnih skušnjavah. Prva skušnjava se nanaša na fizične potrebe, kot je hrana, kjer hudič poskuša prepričati Jezusa, naj naredi čudež in spremeni kamen v kruh, kar Jezus zavrne, saj človek ne živi samo od kruha. Druga skušnjava se nanaša na oblast. Hudič ponuja Jezusu vladanje nad svetom, vendar Jezus zavrne to ponudbo, saj oblast ne sme postati sredstvo za izkoriščanje ljudi. Tretja skušnjava je verske narave, kjer hudič izziva Jezusa, naj preizkusi Božjo moč. Tudi v tem primeru Jezus zavrne hudičevo ponudbo. Hudič simbolizira duhovno silo, ki človeka vodi k uničevalnim vrednotam, kot so materializem, oblast in samopoveličevanje, kar preprečuje, da bi živeli v miru in sreči.

Želite slišati več? Prisluhnite epizodi.

Pregovor "Če slepec slepca vodi, oba v jamo padeta" opozarja na nevarnost zaupanja ljudem, ki nimajo potrebnega znanja, izkušenj ali sposobnosti. V prenesenem pomenu slepota ne pomeni zgolj pomanjkanja vida, temveč tudi duhovno slepoto, ki nas ovira pri razumevanju sveta in sebe. Primer dr. Evgena Bavčarja, slepega filozofa in umetnika, kaže, da slepota ne ovira globokega razumevanja in modrosti. Pomembno je, da aupamo ljudem, ki so izkusili težave in so se iz njih dvignili, saj imajo dragoceno izkušnjo. Evangeljski pregovori nas učijo modrosti, samokritičnosti in poštenosti v medčloveških odnosih.

Vas zanima več? Prisluhnite!

Ko slišimo zahtevo, da je treba ljubiti tudi sovražnike, je naša prva spontana najbolj logična in razumljiva reakcija: "ne hvala! To pa je preveč. To pa gre predaleč. Tega od mene ne more zahtevati nihče, niti Bog ne." Zakaj tako reagiramo? Ker se v nas najprej prebudi čustvo, ki ga poznamo v odnosu do ljudi, ki so nam povzročili kaj slabega in hudega.

Naša prva reakcija je tudi jeza in misel, kako bomo vrnili milo za drago. Ko smo prizadeti tudi prizadeto reagiramo. Ko sta v igri naš ponos in naša samopodoba, smo pripravljeni na boj. Gre za neke vrste živalski instinkt v človeku.

Vas zanima več? Prisluhnite komentarju.

Gotovo ste že slišali ali brali, da je nekdo katoličane opredelil za katolibane. Ko sem vprašal umetno inteligenco, kaj ta izraz pomeni, ker v Slovarju Slovenskega knjižnjega jezika ga ne boste našli, mi je tako odgovorila. Citiram "beseda katoliban je pogosto uporabljena kot posmehljiv izraz, ki združuje besedi katolik in taliban. Običajno se uporablja za opisovanje nekaterih skrajnih ali zelo konzervativnih stališč v Katoliški Cerkvi, ki naj bi bilo podobni talibanskih gibanj. Gre za kritiko zelo restriktivnih pogledov na vero in življenje, kjer se predstavljajo stroga pravila in norme. Seveda pa izraz ni uradno priznana kategorija, temveč bolj sleng ali sarkazem, ki ga uporabljajo ljudje, ki želijo poudariti, da nekdo ali nekaj predstavlja ekstremizem v ukviru verskih prepričanj". Tako umetna inteligenca.

In kaj pomeni beseda krščanar? Prisluhnite, da izveste.

Kaj menite, a bi Jezus danes, namesto da bi ukazal ribolov, povabil fante, naj začnejo srfati po internetu? Mislim, da bi naredil točno to. Koliko ljudi danes  sploh še živi od ribolova? Malo. Večina jih srfa po internetu. Največ ljudi se lahko nagovori prav preko tega medmrežja. Takrat so uporabljali mreže za ribolov, danes uporabljamo elektronsko omrežje za vse vrste komunikacij. Jezusov namen je namreč bil, da na podlagi bogatega ribjega ulova bodočim apostolom ponazori njihovo novo področje delovanja, to je oznanjanje Božje besede. Zato bi Jezus danes uporabil internet za vstopno mesto oznanjevanja.

Ta del evangelija nas vabi k razmisleku o prehodu vodraslost, o samostojnosti, identiteti in poslanstvu, ki se razvija v vsakemposamezniku. Marijina in Jožefova zaskrbljenost sta odraz skrbnosti staršev,medtem ko Jezusov odgovor izpostavlja, da je njegova pot vedno osredotočena naBožjo voljo, ki je nad vsemi drugimi pričakovanji.

Ta zgodba nam daje vpogled v to, kako se najstništvo invstop v odraslost odražata v verskem in duhovnem smislu, kjer mladostnik začneodkrivati svojo edinstveno vlogo v svetu. Jezusova zgodba v templju nasopominja, da je včasih prehod v odraslost napolnjen s konfliktom, nesporazumi,a tudi z novimi vpogledi in pogumom, da sledimo svojemu življenjskemuposlanstvu.

Bi epizodo želeli prebrati?

Pri bogoslužju v času, ko govorimo o navadnih nedeljah, bomo v letu 2025 brali odlomke iz Lukovega evangelija. Za uvodnim pojasnilom, zakaj je Luka začel pisati evangelij, sledi poglavje, ki govori o Jezusovem rojstvu in mladosti in ki smo ga brali v božičnem času. Nedeljska bogoslužja tudi preskočijo drugo poglavje o Jezusovi pripravi na javno delovanje, v katerem je vključeno delovanje Janeza Krstnika, Jezusov krst in rodovnik ter pripoved o tem, kako hudič skuša Jezusa. Če preskočimo drugo nedeljo med letom, ko se bere Jezusov čudež v Kani galilejski o katerem poroča evangelist Janez, se dejansko začne redno branje Lukovega evangelija do Velike noči s tretjo navadno nedeljo v letu.

Več preberite tukaj.