Poročilo o binkoštnem dogodku razodeva, da Sveti Duh deluje kot sila, ki poživlja, navdihuje in vodi Cerkev. Ko je Duh napolnil apostole, so začeli govoriti v različnih jezikih, to simbolizira univerzalnost evangeljskega sporočila. Ta večjezičnost se danes uresničuje prek prevodov Svetega pisma v skoraj vse jezike in preko globalnega misijonskega delovanja Cerkve.

Sveti Duh deluje tudi v zgodovinskih osebah in dogodkih. Novi papež Leon XIV., človek več celin in kultur, je utelešenje svetovne Cerkve in simbol globalnega delovanja Duha v sodobnem, tehnološko povezanem svetu. S tem se nadaljuje binkoštna obljuba: oznanjevanje evangelija vsem narodom.

Simbol ognja razkriva drugo razsežnost delovanja Svetega Duha – gorečnost. Ta notranja moč je apostole gnala, da so neustrašno oznanjali vero, tudi za ceno lastnega življenja. Sveti Duh človeka vodi k temu, da postavi Kristusa na prvo mesto in da živi iz odnosa z njim.

Sveti Duh pa ni le duhovna motivacija, temveč je Božja sila, ki ustvarja odrešenjsko zgodovino. Vodi človeka k razumevanju dogodkov ne iz zornega kota zmagovalcev, temveč žrtev. Duh omogoča branje zgodovine v luči Jezusa – križanega in vstalega. Zgodovinske zmage brez pravičnosti in resnice so prazne; resničen pogled na zgodovino mora upoštevati trpljenje in dostojanstvo človeka. Zato Sveti Duh ni duh preteklosti, temveč živa Božja navzočnost, ki vodi Cerkev in svet k resnici, miru in odrešenju.

Prisluhni epizodi in jo deli med ljudi.

Hvala, da se zanimate za poslušanje podcasta Nebeški WiFi. O čem govori tokratna epizoda?

Na nedeljo pred binkoštmi bogoslužje predstavi mučeništvo sv. Štefana, prvega krščanskega mučenca. Čeprav se je njegovo mučeništvo zgodilo po binkoštih, je njegova zgodba pomembna priprava na praznik Svetega Duha. Štefan je bil poln Svetega Duha; to pomeni, da je prepoznal Božje delovanje v Izraelovi zgodovini in v Jezusu Kristusu. V svojem govoru je obsodil judovsko trdovratnost in odpor do Svetega Duha, saj niso znali prepoznati Božjih znamenj, poslanih po prerokih in Jezusu.

Štefanovo mučeništvo je bilo podobno Jezusovemu – bil je obsojen krivoverstva in kamenjan. Umrl je z molitvijo odpuščanja na ustih; to kaže na globoko duhovno zrelost in povezanost s Svetim Duhom.

V drugem delu podcasta je narejena primerjava z usodo številnih slovenskih kristjanov po 2. svetovni vojni, ki so trpeli zaradi komunističnega nasilja. Ti mladi možje in žene, pogosto ubiti brez sojenja, so umirali z vero in molitvijo ter tako postali "slovenski Štefani". Avtor opozarja, da kot narod še nismo dali prostora Svetemu Duhu, saj nismo priznali resnice o bratomoru in revolucionarnem nasilju. Pokop vseh žrtev in priznanje zgodovinskih zločinov bi bilo dejanje sprave in duhovne prenove. Le s to gesto bi bil obisk papeža Leona XIV. v Sloveniji resnično smiseln in simboličen.

Vabljeni, da prisluhnete celotni epizodi.

Ob izvolitvi novega papeža Leona XIV. se je pojavilo vprašanje, ali bo nadaljeval delo papeža Frančiška. Na splošno velja, da vsak papež nadaljuje oznanjevanje Kristusa, vendar vsak s svojimi poudarki in darovi.

Današnje berilo iz Apostolskih del opisuje prvo sinodo oziroma cerkveni zbor v Jeruzalemu. Apostoli, vključno s Pavlom in Barnabom, so se zbrali, da bi odgovorili na ključno vprašanje: ali morajo pogani, ki se želijo pridružiti krščanstvu, najprej postati Judje in se obrezati. Problem se je pojavil v Antiohiji, kjer so evangelij sprejemali tudi Nejudje.

Na zboru so sprejeli odločitev, da obreza za pogane ni potrebna, saj je Bog dal svojega Duha tudi njim. Sklep so prenesli v Antiohijo z uradnim pismom, ki se začne z besedami: »Sveti Duh je sklenil in mi z njim«. Določili so le nekaj osnovnih pravil za poganske kristjane: naj se vzdržijo mesa, darovanega malikom, mesa poginulih živali in krvoskrunstva.

Ta odločitev je imela daljnosežne posledice: omogočila je, da se krščanstvo razširi po vsem svetu, ne da bi bilo vezano na judovske običaje. Prva sinoda je tako ločila bistvo vere od kulturnih in ritualnih praks ter postavila temelje za univerzalno krščanstvo.

Vabljeni k poslušanju, deljenju in sledenju podcasta.

Pavel in Barnaba sta na svojem prvem misijonskem potovanju oznanjala evangelij in utrjevala mlada krščanska občestva, postavljala starešine ter začela oblikovati cerkveno strukturo. Vzporedno s tem se je v Cerkvi že od začetka razvijalo ravnotežje med voditeljem (škofom ali papežem) in skupnostjo svetovalcev. Cerkev ni ne monarhija ne demokracija, temveč elipsa z enim središčnim voditeljem in krogom sodelavcev. Službe, kot so starešina, diakon in škof, imajo korenine v zgodnjih krščanskih skupnostih. Tudi danes Cerkev išče ravnovesje med tradicijo in sodobnimi potrebami, kar je pomembno pri izbiri novega papeža.

Vabljeni k poslušanju in deljenju epizode.

Pavel v antiohijski shodnici razloži, da se je v Jezusu izpolnila obljuba Stare zaveze, a Judje tega niso prepoznali. Zaradi ljubosumja so judovski voditelji sprožili upor proti Pavlu in Barnabu, zato sta se obrnila k poganom, ki so bili bolj odprti za evangelij. S tem se je začela svetovna misijonska dejavnost, ki je iz krščanstva naredila globalno vero. Danes pa se Evropa in Slovenija soočata z versko praznino ter potrebo po novi evangelizaciji. Predsodki do Cerkve in izguba duhovnih vrednot otežujejo sprejem pristnega krščanskega oznanila.   
Vas zanima več? Prisluhnite, sledite in delite s svetom.

Po veliki noči se pri mašah bere evangelij po Janezu, a tudi odlomki iz Apostolskih del, ki jih pripisujejo evangelistu Luki. V teh odlomkih je opisan začetek delovanja apostolov po Jezusovem vstajenju, njihovo oznanjevanje in nasprotovanje judovskih oblasti, zlasti saducejev. Posebej izstopa Gamalielov nasvet, naj se preveri, ali je apostolsko delovanje od Boga ali ljudi – če je od Boga, ga ni mogoče uničiti. To opozarja na potrebo po potrpežljivosti, saj Božje delovanje ni hitro, a je trajno. Kristusova Cerkev kljub preizkušnjam ostaja živa, medtem ko človeški sistemi in ideje propadajo.

Vas zanima več? Vabljeni k poslušanju, sledenju in deljenju epizode.

Bela nedelja, imenovana tudi nedelja Božjega usmiljenja, poudarja Jezusovo vstajenje in njegovo navzočnost med učenci. Evangelij po Luku izpostavlja, da se Jezus po vstajenju prikazuje cel – telesno, duševno in duhovno – s čimer presega grške predstave o ločenosti duše in telesa. S tem ko Jezus zaužije hrano in se ga učenci lahko dotaknejo, potrdi svojo resnično prisotnost. Evharistija danes omogoča vernikom, da se dotikajo živega Kristusa, in gradijo skupnost na temelju Božje besede in zakramentov. Jezusovo vstajenje daje upanje, da Bog lahko spremeni vsako smrt v življenje, vsako temo v luč – če verujemo vanj.

Luka v svojem evangeliju predstavi Jezusa kot »začetnika življenja«, ki nas vodi k večnemu življenju. Evangelist tudi poudarja, da je Jezusova smrt in vstajenje najpomembnejši del krščanske vere, saj nas usmerja k življenju, ne smrti. Velika noč je praznik življenja, ki nas spominja, da srečanje z Jezusom ni možno v grobu, temveč v njegovi besedi in v skupnosti živih kristjanov.

Želimo vam blagoslovljeno Veliko noč!

Vabljeni k deljenju in poslušanju tudi preostalih epizod.

Prleški pisatelj Stank Kociper v romanu »In svet se vrti naprej« opiše cvetno nedeljo leta 1941 v Prlekiji in v Ljubljani. Na cvetno nedeljo se spominjamo Jezusovega prihoda v Jeruzalem, ki je obenem začetek njegovega trpljenja. Vzporednice med Jezusovim križevim potom in križevim potom slovenskega naroda v drugi svetovni vojni in revoluciji so več kot očitne.

Vabljeni k poslušanju, sledenju in deljenju podcasta.

Na peto postno nedeljo se bere evangelij po Janezu, ki govori o Jezusu ingrešnici, ki je mazilila njegove noge v farizejevi hiši. Farizeji skušajo Jezusu nastaviti past z dilemo med izpolnjevanjem zakonov in usmiljenjem. Njegova reakcija je subtilna: piše po pesku in sprašuje, kdo je brez greha, naj vrže kamen. S tem spodbuja tožnike, da razmislijo o sebi. Jezus grešnice ne obsoja, temveč ji ponudi možnost novega začetka, kar je model za zakrament sprave.

Prisluhni in sledi podcastu.