Svetopisemska berila za ta dan:

1. berilo: 5 Mz 4,1-2.6-8

Psalm: Ps 15,2-5

2. berilo: Jak 1,17-18.21-22.27

Evangelij: Mr 7,1-8.14-15.21-23

Vrstica iz evangelija: »Nič ni zunaj človeka, kar bi ga moglo omadeževati, če pride vanj, ampak to, kar pride iz človeka.« (Mr 7,15)

1. berilo (5 Mz 4,1-2.6-8)

Mojzes je govoril ljudstvu in rekel: »Zdaj, Izrael, poslušaj zakóne in odloke, katere vas učim izpolnjevati, da boste živeli in prišli in vzeli v last deželo, ki vam jo daje Gospod, Bog vaših očetov! Ničesar ne dodajajte besedi, ki vam jo zapovedujem, in ničesar ji ne odvzemajte, da boste izpolnili zapovedi Gospoda, svojega Boga, ki vam jih zapovedujem! Držite se jih in jih izpolnjujte, kajti to bo vaša modrost in razumnost v očeh ljudstev, ki bodo slišala o vseh teh zakonih; rekli bodo: ›Resnično, ta véliki narod je modro in razumno ljudstvo.‹ Kajti kateri véliki narod ima bogove, ki bi mu bili tako blizu, kakor je nam blizu Gospod, naš Bog, kadar koli ga kličemo? In kateri véliki narod ima tako pravične zakóne in odloke, kakor je vsa ta postava, ki jo danes dajem pred vas?«

Psalm (Ps 15,2-5)

Kdor hodi po poti popolnosti in ravna pravično,

kdor govorí resnico v svojem srcu.

Kdor ne obrekuje s svojim jezikom

in ne stori bližnjemu nič slabega.

Kdor ne zasramuje svojega bližnjega,

kdor zaničuje zavržene,

izkazuje pa čast tistim, ki se bojijo Gospoda.

Kdor ne spreminja prisege, čeprav mu je to v škodo.

Kdor svojega denarja ne posoja na obresti

in zoper nedolžnega ne sprejema darila.

Kdor tako dela,

ne bo omahnil na veke.

2. berilo (Jak 1,17-18.21-22.27)

Moji dragi bratje in sestre, vsak dober dar in vsako popolno darilo prihaja od zgoraj, od Očeta luči, pri katerem ni spremembe ne sence menjave. Po svoji volji nas je rodil z besedo resnice, da bi bili nekakšna prvina njegovih stvaritev. S krotkostjo sprejmite vsajeno besedo, ki ima moč, da reši vaše duše. Postanite uresničevalci besede in ne le poslušalci, ki sami sebe varajo. Čista in neomadeževana pobožnost pred Bogom in Očetom je to: skrbeti za sirote in vdove v njihovi stiski ter se ohraniti neomadeževan od sveta.

Evangelij (Mr 7,1-8.14-15.21-23)

Tisti čas so se okrog njega zbrali farizeji in nekateri pismouki, ki so prišli iz Jeruzalema, in videli so, da nekaj njegovih učencev jé z obredno nečistimi, to je z neumitimi rokami. Farizeji in vsi Judje se namreč držijo izročila prednikov in ne jedo, če si prej skrbno ne umijejo rok. Tudi ničesar s trga ne jedo, če se prej ne umijejo. In še mnogo drugega se držijo po izročilu: umivajo kozarce, vrče in bakrene lonce. Zato so ga farizeji in pismouki vprašali: »Zakaj se tvoji učenci ne ravnajo po izročilu prednikov, ampak jedo kar z nečistimi rokami?« Odgovóril jim je: »Prerok Izaíja je dobro prerokoval o vas hinavcih, kakor je pisano: ›To ljudstvo me časti z ustnicami, a njihovo srce je daleč od mene. Toda zaman mi izkazujejo čast, ker učijo človeški nauk in zapovedi.‹ Božjo zapoved opuščate in se držite človeškega izročila.« In spet je poklical k sebi množico in ji govóril: »Poslušajte me vsi in doumite! Nič ni zunaj človeka, kar bi ga moglo omadeževati, če pride vanj, ampak ga omadežuje to, kar pride iz človeka. Od znotraj namreč, iz človekovega srca, prihajajo hudobne misli, nečistovanja, tatvine, umori, prešuštva, pohlepi, hudobije, zvijača, razuzdánost, nevoščljivost, bogokletje, napuh, nespamet. Vse te hudobije prihajajo od znotraj in omadežujejo človeka.«