Svetopisemska berila za ta dan:

1. berilo: Apd 13,14.43-52

Psalm: Ps 100,1-2.3.5

2. berilo: Raz 7,9.14-17

Evangelij: Jn 10,27-30

Vrstica iz evangelija: »Moje ovce poslušajo moj glas; jaz jih poznam in hodijo za menoj.« (Jn 10,27)

1. berilo (Apd 13,14.43-52)

Tiste dni sta Pavel in Bárnaba iz Perge potovala naprej in prišla v pizídijsko Antiohíjo. Na sobotni dan sta šla v shodnico in sedla. Ko se je zbor razšel, je veliko Judov in pobožnih spreobrnjencev spremljalo Pavla in Barnaba. Pogovarjala sta se z njimi in jih spodbujala, naj vztrajajo v Božji milosti. Naslednjo soboto se je zbralo skoraj vse mesto, da bi slišali Gospodovo besedo. Ob pogledu na množice je Jude obšla nevoščljivost; ugovarjali so Pavlovim besedam in preklinjali. Tedaj sta Pavel in Bárnaba pogumno spregovorila: »Vam bi se morala najprej oznaniti Božja beseda. Ker pa jo zavračate in se sami nimate za vredne večnega življenja, glejte, se obračava k poganom. Tako nam je namreč naróčil Gospod: ›Postavil sem te za luč narodom, da boš v odrešenje do skrajnih mej sveta.‹« Ob teh besedah so se pogani razveselili in poveličevali Gospodovo besedo; in tisti, ki so bili določeni za večno življenje, so sprejeli vero. In Gospodova beseda se je širila po vsej deželi. Medtem so Judje nahujskali pobožne in ugledne žene in mestne prvake; zanetili so preganjanje zoper Pavla in Bárnaba ter ju izgnali iz svoje dežele. Onadva sta otresla prah s svojih nog proti njim in odpotovala v Ikónij, učenci pa so bili polni veselja in Svetega Duha.

Psalm (Ps 100,1-2.3.5)

Vzklikajte Gospodu vsi prebivalci zemlje,

služíte Gospodu z veseljem,

pridite predenj z vriskanjem!

Spoznajte, da je Gospod Bog, on edini:

on nas je narédil, mi smo njegovi,

njegovo ljudstvo, čreda njegove paše.

Zakaj Gospod je dober,

na veke traja njegova dobrota,

od roda do roda njegova zvestoba.

2. berilo (Raz 7,9.14-17)

Jaz, Janez, sem videl veliko množico, ki je nihče ne bi mogel prešteti, iz vseh narodov, rodov, ljudstev in jezikov. Stali so pred prestolom in pred Jagnjetom, ogrnjeni v bela oblačila, v rokah pa so držali palmove veje. In eden od starešin mi je rekel: »To so tisti, ki so prišli iz velike stiske in so oprali svoja oblačila ter jih pobelili z Jagnjetovo krvjo. Zato so pred Božjim prestolom in noč in dan služijo Bogu v njegovem svetišču; in on, ki sedi na prestolu, bo razpel svoj šotor nad njimi. Ne bodo več lačni in ne bodo več žejni in nič več jih ne bo žgalo ne sonce ne kakršna koli pripeka. Kajti Jagnje, ki sedi na sredi prestola, jih bo paslo in jih vodilo k izvirom živih vodá; in Bog bo obrisal vse solze z njihovih oči.«

Evangelij (Jn 10,27-30)

Tisti čas je Jezus rekel: »Moje ovce poslušajo moj glas; jaz jih poznam in hodijo za menoj. Dajem jim večno življenje; nikoli se ne bodo pogubile in nihče jih ne bo iztrgal iz moje roke. Moj Oče, ki mi jih je dal, je večji od vseh, in nihče jih ne more iztrgati iz Očetove roke. Jaz in Oče sva eno.«