Svetopisemska berila za ta dan:

1. berilo: 1 Kr 19,4-8

Psalm: Ps 34,2-3.4-5.6-7.8-9

2. berilo: Ef 4,30-5,2

Evangelij: Jn 6,41-51

Vrstica iz evangelija: »Vsak, kdor posluša Očeta in se mu da poučiti, pride k meni.« (Jn 6,45b)

1. berilo (1 Kr 19,4-8)

Tiste dni je Elija šel naprej v puščavo dan hoda. Prišel je in sédel pod samotno bodičevje; želel si je smrti in rekel: »Dovolj je; zdaj, Gospod, vzemi moje življenje, saj nisem boljši kakor moji očetje.« Legel je in zaspal pod bodičevjem. A glej, dotaknil se ga je angel in mu rekel: »Vstani in jej!« Ozrl se je in glej, pri njegovem vzglavju je bil hlebček na vročem kamenju pečenega kruha in vrč vode. Jedel je in pil pa spet legel. Gospodov angel pa je prišel še drugič, se ga dotaknil in rekel: »Vstani in jej, sicer bo pot zate predolga!« Vstal je, jedel in pil in v moči tiste jedi potoval štirideset dni in štirideset noči do Božje gore Horeb.

Psalm (Ps 34,2-3.4-5.6-7.8-9)

Slavil bom Gospoda ob vsakem času,

njegova hvalnica bo vedno v mojih ustih.

Z Gospodom se ponaša moja duša,

ponižni naj to slišijo in se veselijo.

Poveličujte z menoj Gospoda,

njegovo ime vsi skupaj slavimo.

Iskal sem Gospoda in me je uslišal,

vseh mojih strahov me je rešil.

Glejte nanj in boste žareli od veselja,

vaši obrazi naj ne zardevajo.

Ta siromak je klical in Gospod je slišal,

iz vseh njegovih stisk ga je rešil.

Angel Gospodov utrjuje tabor

okrog bogaboječih in jih rešuje.

Okusite in poglejte, kako je Gospod dober.

Blagor možu, ki se zateka k njemu!

2. berilo (Ef 4,30-5,2)

Bratje in sestre, ne žalostite božjega Svetega Duha, s katerim ste bili kot s pečatom zaznamovani za dan odrešenja. Naj izginejo med vami vsakršna ujedljivost, vsakršno besnenje, jeza, rohnenje in preklinjanje z vsakršno hudobijo vred. Bodite drug do drugega dobrosrčni in usmiljeni ter drug drugemu odpuščajte, kakor je tudi vam Bog milostno odpustil v Kristusu. Posnemajte torej Boga, saj ste njegovi ljubljeni otroci, in živite v ljubezni, kakor je tudi Kristus vzljubil nas in je daroval sam sebe za nas kot blagodišečo daritev in žrtev Bogu.

Evangelij (Jn 6,41-51)

Tisti čas so Judje godrnjali nad Jezusom, ker je rekel: »Jaz sem kruh, ki je prišel iz nebes,« in so govorili: »Ali ni to Jezus, Jožefov sin? Njegovega očeta in mater poznamo. Kako more zdaj govoriti: ›Iz nebes sem prišel.‹« Jezus je odgovóril in jim dejal: »Ne godrnjajte med seboj! Nihče ne more priti k meni, če ga ne pritegne Oče, ki me je poslal, in jaz ga bom obúdil poslednji dan. Pri prerokih je zapisano: ›Vsi se bodo dali poučiti Bogu.‹ Vsak, kdor posluša Očeta in se mu da poučiti, pride k meni. Ne rečem, da bi bil kdo videl Očeta: samo tisti, ki je od Boga, je videl Očeta. Resnično, resnično, povem vam: Kdor veruje, ima večno življenje. Jaz sem kruh življenja. Vaši očetje so jedli v puščavi mano in so pomrli. To je kruh, ki prihaja iz nebes, da tisti, ki od njega jé, ne umre. Jaz sem živi kruh, ki sem prišel iz nebes. Če kdo jé od tega kruha, bo žível vekomaj. Kruh pa, ki ga bom dal jaz, je moje meso za življenje sveta.«