Svetopisemska berila za ta dan:

1. berilo: Sir 27,4-7

Psalm: Ps 92,2-3.13-14.15-16

2. berilo: 1 Kor 15,54-58

Evangelij: Lk 6,39-45

Vrstica iz evangelija: »'Iz preobilja srca govorijo namreč njegova usta.'« (Lk 6,45)

1. berilo (Sir 27,4-7)

Če tresemo rešeto, ostanejo na njem odpadki, podobno je s smetmi v človekovem govorjenju. Lončarsko posodo preizkuša peč, tako človeka preizkusimo v pogovoru z njim. Nego drevesa dokaže njegov sad, tako beseda razodene misli človekovega srca. Ne hvali moža, dokler ne spregovorí, tako namreč preizkušamo ljudi.

Psalm (Ps 92,2-3.13-14.15-16)

Dobro je, Gospod, da te slavimo,

da prepevamo tvojemu imenu, Najvišji,

da zjutraj oznanjamo tvojo dobroto,

tvojo zvestobo ponoči.

Pravični pa poganjajo kakor palma,

rastejo kakor cedra na Libanonu.

Vsajeni so v Gospodovi hiši,

v dvorih našega Boga cvetijo.

Še v starosti rodijo sadove,

ostanejo polni soka in zelenja,

Oznanjajo, da je Gospod pravičen,

v njem, ki je moja skala, ni izprijenosti.

2. berilo (1 Kor 15,54-58)

Bratje in sestre, ko si bo to, kar je uničljivo, obleklo neuničljivost, in to, kar je umrljivo, obleklo neumrljivost, tedaj se bo izpolnila beseda, ki je zapisana: Smrt je použita v zmagi. Smrt, kje je tvoja zmaga? Smrt, kje je tvoje želo? Želo smrti je greh, moč greha pa je postava. Hvala torej Bogu, ki nam daje zmago po našem Gospodu Jezusu Kristusu. Zato, moji ljubi bratje, bodite stanovitni, neomahljivi, nadvse uspešni v Gospodovem delu, saj veste, da vaš trud v Gospodu ni prazen.

Evangelij (Lk 6,39-45)

Tisti čas je Jezus povedal učencem tole priliko: »Mar more slepi voditi slepega? Ali ne bosta oba padla v jamo? Učenec ni nad učiteljem. Toda vsak, ki bo izučen, bo kakor njegov učitelj. Kaj vendar gledaš iver v očesu svojega brata, bruna v svojem očesu pa ne opaziš? Kako moreš reči svojemu bratu: ›Pústi, brat, da vzamem iver, ki je v tvojem očesu,‹ če sam ne vidiš bruna v svojem očesu? Hinavec, odstrani najprej bruno iz svojega očesa in potem boš videl, da lahko odstraniš tudi iver iz očesa svojega brata.

Ni dobrega drevesa, ki bi rodilo slab sad, in spet ne slabega drevesa, ki bi rodilo dober sad. Vsako drevo namreč spoznamo po njegovem sadu. Smokev ne obiramo s trnja in grozdja ne trgamo z robidovja. Dober človek prinaša iz dobrega zaklada svojega srca dobro, hudoben pa iz hudobnega húdo; iz preobilja srca govorijo namreč njegova usta.«