Svetopisemska berila za ta dan:

1. berilo: Joz 24,1-2.15-17.18

Psalm: Ps 34,2-3.16-17.18-19.20-21.22-23

2. berilo: Ef 5,21-32

Evangelij: Jn 6,60-69

Vrstica iz evangelija: »Gospod, h komu naj gremo? Besede večnega življenja imaš!« (Jn 6,68-69)

1. berilo (Joz 24,1-2.15-17.18)

Józue je zbral v Sihemu vse Izraelove rodove, sklical je Izraelove starešine, njegove poglavarje, njegove sodnike in njegove upravitelje in postavili so se pred Bogom. Tedaj je rekel Józue vsemu ljudstvu: »Če vam ni všeč, da bi služili Gospodu, si izberite danes, komu hočete služiti: ali bogovom, katerim so služili vaši očetje ónstran reke, ali bogovom Amoréjcev, v katerih deželi prebivate. Jaz in moja hiša pa bomo služili Gospodu.« Ljudstvo je tedaj odgovorilo in reklo: »Bog ne daj, da bi zapustili Gospoda in služili drugim bogovom. Kajti Gospod je naš Bog, on je izpêljal nas in naše očete iz egiptovske dežele, iz hiše sužnosti, in je pred našimi očmi delal ta velika znamenja, nas varoval na vsej poti, po kateri smo hodili, in pred vsemi ljudstvi, sredi katerih smo potovali. Tudi mi bomo služili Gospodu, kajti naš Bog je!«

Psalm (Ps 34,2-3.16-17.18-19.20-21.22-23)

Slavil bom Gospoda ob vsakem času,

njegova hvalnica bo vedno v mojih ustih.

Z Gospodom se ponaša moja duša,

ponižni naj to slišijo in se veselijo.

Gospodove oči so uprte v pravične,

njegova ušesa slišijo njihove klice.

Gospodovo obličje je zoper hudodelce,

da njihov spomin izbriše z zemlje.

Pravični so klicali in Gospod jih je uslišal,

iz vseh njihovih stisk jih je rešil.

Blizu je Gospod njim, ki so skrušeni v srcu,

in tiste, ki so potrtega duha, rešuje.

Veliko nesreč zadene pravičnega,

a iz vseh ga Gospod rešuje.

Vse njegove kosti varuje,

nobena izmed njih se ne bo zlomila.

Nesreča bo usmrtila krivičnega,

sovražnike pravičnega bo zadela krivda.

Gospod rešuje duše svojih služabnikov,

nihče od teh, ki vanj zaupajo, si ne bo nakôpal krivde.

2. berilo (Ef 5,21-32)

Bratje in sestre, iz strahospoštovanja do Kristusa se podrejajte drug drugemu. Žene naj bodo podrejene svojim možem kakor Gospodu, mož je namreč glava ženi, kakor je Kristus glava Cerkvi, svojemu telesu, ki ji je odrešenik. In kakor je Cerkev podrejena Kristusu, tako naj bodo v vsem žene možem. Možje, ljubíte svoje žene, kakor je Kristus ljubil Cerkev in dal zanjo sam sebe, da bi jo posvétil, ko jo je očistil v kopeli vode z besedo, tako da bi sam postavil predse veličastno Cerkev, brez madeža, gube ali česa podobnega, da bo sveta in brezmadežna. Tako so tudi možje dolžni ljubiti svoje žene kot svoja lastna telesa. Kdor ljubi svojo ženo, ljubi sebe. Saj vendar ni nihče nikoli sovražil svojega telesa, temveč ga hrani in neguje, kakor Kristus Cerkev: smo namreč udje njegovega telesa. Zaradi tega bo mož zapústil očeta in mater in se pridružil svoji ženi in bosta oba eno telo. Ta skrivnost je velika; jaz pa pravim: glede Kristusa in glede Cerkve.

Evangelij (Jn 6,60-69)

Tisti čas je veliko njegovih učencev reklo: »Trda je ta beseda. Kdo jo more poslušati?« Ker je Jezus v sebi vedel, da njegovi učenci godrnjajo nad tem, jim je rekel: »To vam je v spotiko? In če boste videli Sina človekovega iti gor, kjer je bil prej? Duh je tisti, ki oživlja, meso nič ne koristi. Besede, ki sem vam jih govóril, so duh in življenje. Toda med vami so nekateri, ki ne verujejo.« Jezus je namreč od začetka vedel, kateri ne verujejo in kdo ga bo izdal. Govóril jim je: »Zaradi tega sem vam rekel: Nihče ne more priti k meni, če mu ni dano od Očeta.« Po tistem je mnogo njegovih učencev odšlo in niso več hodili z njim. Jezus je tedaj rekel dvanajstérim: »Ali hočete tudi vi oditi?« Simon Peter mu je odvrnil: »Gospod, h komu naj gremo? Besede večnega življenja imaš in mi trdno verujemo in vemo, da si ti Sveti od Boga.«