Svetopisemska berila za ta dan:

Berilo: 1 Jn 2,3-11

Psalm: Ps 96,1-3.5-6

Evangelij: Lk 2,22-35

Vrstica iz evangelija: »Kajti moje oči so videle tvojo rešitev, ki si jo pripravil pred obličjem vseh ljudstev.« (Lk 2,30-31)

Berilo (1 Jn 2,3-11)

Preljubi, po tem vemo, da poznamo Jezusa, če spolnjujemo njegove zapovedi. Kdor pravi: »Poznam ga«, pa njegovih zapovedi ne spolnjuje, je lažnik in v njem ni resnice. Kdor pa njegovo besedo spolnjuje, v tem je resnično Božja ljubezen dovršena. Po tem spoznamo, da smo v njem. Kdor pravi, da v njem ostane, mora tudi sam tako živeti, kakor je on živel.

Preljubi, ne pišem vam nove zapovedi, ampak staro zapoved, ki ste jo imeli od začetka. Stara zapoved je beseda, ki ste jo slišali. Z druge strani pa vam pišem novo zapoved, ki je resnična v njem in v vas, ker tema izginja in resnična luč že sveti. Kdor pravi, da je v luči, pa svojega brata sovraži, je še zdaj v temi. Kdor svojega brata ljubi, ostane v luči in v njem ni spotike. Kdor pa svojega brata sovraži, je v temi in hodi v temi in ne ve, kam gre, ker mu je tema oslepila oči.

Psalm (Ps 96,1-3.5-6)

Pojte Gospodu novo pesem,

pojte Gospodu vse dežele!

Pojte Gospodu, slavite njegovo ime.

Oznanjajte dan na dan njegovo rešenje,

pripovedujte o njegovem veličastvu med narodi,

o njegovih čudovitih delih med vsemi ljudstvi!

Gospod je ustvaril nebesa,

veličastvo in dostojanstvo stopata pred njim,

moč in sijaj napolnjujeta njegovo svetišče.

Evangelij (Lk 2,22-35)

Ko so se dopolnili dnevi očiščevanja po Mojzesovi postavi, so prinesli Jezusa njegovi starši v Jeruzalem, da bi ga postavili pred Gospoda, kakor je pisano v Gospodovi postavi: »Vsak moški prvorojenec bodi posvečen Gospodu«, in da bi dali v daritev »dve grlici ali dva golobčka«, kakor je rečeno v Gospodovi postavi.

In glej, bil je v Jeruzalemu mož, ki mu je bilo ime Simeon; bil je pravičen in bogaboječ in je pričakoval Izraelovo tolažbo in Sveti Duh je bil z njim. Razodeto mu je bilo od Svetega Duha, da ne bo videl smrti, dokler ne bo videl Gospodovega Maziljenca. Prišel je po navdihnjenju v tempelj.

Ko so starši prinesli dete Jezusa, da bi zanj storili po običaju postave, ga je tudi on vzel v naročje, zahvalil Boga in rekel: »Zdaj odpuščaš, Gospod, svojega služabnika po svoji besedi v miru: kajti moje oči so videle tvoje zveličanje, ki si ga pripravil pred obličjem vseh narodov: luč v razsvetljenje poganov in slavo Izraela, tvojega ljudstva.«

Njegov oče in njegova mati sta se čudila temu, kar se je o njem govorilo. Simeon jih je blagoslovil in rekel Mariji, njegovi materi: »Glej, ta je postavljen v padec in vstajenje mnogih v Izraelu in v znamenje, kateremu se bo nasprotovalo, in tvojo lastno dušo bo presunil meč, da se razodenejo misli iz mnogih src.«