Svetopisemska berila za ta dan:

1. berilo: Hab 1,2-3;2,2-4

Psalm: Ps 95,1-2.6-7.8-9

2. berilo: 2 Tim 1,6-8.13-14

Evangelij: Lk 17,5-10

Vrstica iz evangelija: »Apostoli so rekli Gospodu: 'Pomnôži nam vero!'« (Lk 17,5)

1. berilo (Hab 1,2-3;2,2-4)

Doklej, Gospod, bom klical na pomoč in ne boš poslušal, vpil k tebi zaradi nasilja in ne boš pomagal? Zakaj mi daješ gledati zlo in opazuješ stisko? Pred menoj sta pustošenje in nasilje, zato vstaja pritožba in se vzdiguje spor. Gospod mi je odgovóril in rekel: Zapiši videnje in vreži ga na plošče, da bo z lahkoto prebral, kdor ga bo bral. Kajti še je videnje za določen čas, bliža se svoji izpolnitvi in ne vara. Če odlaša, ga le čakaj, kajti zagotovo pride, ne bo zamudilo. Glej, če se kdo napihuje, njegova duša ne bo trdna sama v sebi, pravični pa bo v svoji veri žível.

Psalm (Ps 95,1-2.6-7.8-9)

Pridite, vriskajmo Gospodu,

vzklikajmo skali našega odrešenja.

Stopímo mu naproti s hvaležnostjo,

vzklikajmo mu z veselimi spevi.

Pridite, pádimo na kolena in se priklonímo,

pokleknímo pred Gospodom, ki nas je narédil.

Zakaj on je naš Bog, mi smo njegovo ljudstvo,

čreda, ki jo pase s svojo roko.

O da bi danes poslušali njegove besede!

Ne zakrknite svojih src kakor na dan preizkušnje v puščavi!

Tam so me vaši očetje preizkušali in izzivali,

čeprav so videli moja dela.

2. berilo (2 Tim 1,6-8.13-14)

Dragi Timótej, opominjam te, da znova razplameniš Božji milostni dar, ki je v tebi po polaganju mojih rok. Bog nam ni dal duha boječnosti, temveč duha moči, ljubezni in razumnosti. Nikar se torej ne sramuj pričevanja za našega Gospoda. Pa tudi mene, ki sem zaradi njega jetnik, se ne sramuj, ampak z menoj tŕpi za evangelij, oprt na Božjo moč. Za vodilo imej besede zdravega nauka, ki si ga slišal od mene, v veri in ljubezni do Kristusa Jezusa. S Svetim Duhom, ki prebiva v nas, varuj lepi zaklad, ki ti je bil zaupan.

Evangelij (Lk 17,5-10)

Tisti čas so apostoli rekli Gospodu: »Pomnôži nam vero!« Gospod pa jim je dejal: »Če bi imeli vero kakor gorčično zrno, bi rekli tej murvi: ›Izruj se s koreninami vred in se presádi v morje,‹ in bi vam bila pokorna. Kdo izmed vas bo svojemu služabniku, ki orje ali pase, dejal, ko pride s polja: ›Pridi brž in sédi za mizo!‹ Mar mu ne bo rekel: ›Pripravi mi kaj za večerjo, prepaši se in mi strezi, dokler jem in pijem, nato boš ti jedel in pil.‹ Se mar zahvaljuje služabniku, ker je narédil, kar mu je bilo ukazano? Tako tudi vi; ko naredite vse, kar vam je bilo ukazano, govorite: ›Nekoristni služabniki smo; naredili smo, kar smo bili dolžni narediti.‹«