Svetopisemska berila za ta dan:

1. berilo: 1 Mz 2,18-24

Psalm: Ps 128,1-2.3.4-5.6

2. berilo: Heb 2,9-11

Evangelij: Mr 10,2-16

Vrstica iz evangelija: »Pustite otroke, naj prihajajo k meni, in ne branite jim, kajti takšnih je Božje kraljestvo.« (Mr 10, 14-15)

1. berilo (1 Mz 2,18-24)

Gospod Bog je rekel: »Ni dobro za človeka, da je sam; narédil mu bom pomoč, ki mu bo primerna.« Gospod Bog je izoblikoval iz zemlje vse živali na polju in vse ptice pod nebom ter jih pripêljal k človeku, da bi videl, kakšna imena jim bo dal, in da bi vsako živo bitje imelo tisto ime, ki bi mu ga dal človek. Tako je človek dal imena vsej živini in vsem pticam na nebu in vsem živalim na polju, za človeka pa se ni našla pomoč, ki bi mu bila primerna. Gospod Bog je tedaj storil, da je na človeka leglo trdno spanje in je zaspal. Vzel je eno njegovih reber in tisto mesto napolnil z mesom. Gospod Bog je iz rebra, ki ga je vzel človeku, narédil ženo in jo pripêljal k človeku. Tedaj je človek rekel: »To je končno kost iz mojih kosti in meso iz mojega mesa; ta se bo imenovala móžinja, kajti ta je vzeta iz moža.« Zaradi tega bo mož zapústil očeta in mater in se pridrúžil svoji ženi in bosta eno telo.

Psalm (Ps 128,1-2.3.4-5.6)

Blagor vsakomur, ki se boji Gospoda,

ki hodi po njegovih potih.

Sadove truda svojih rok boš užival,

srečen boš in vedno ti bo dobro.

Tvoja žena bo kakor rodovitna trta sredi tvoje hiše;

tvoji otroci bodo kakor oljčne mladike okrog tvoje mize.

Glej, tako bo blagoslovljèn človek,

ki se boji Gospoda.

Blagosloví naj te Gospod s Siona,

da boš užival blaginjo Jeruzalema vse dni svojega življenja,

da boš videl svojih otrok otroke

in užival mir Izraela.

2. berilo (Heb 2,9-11)

Bratje in sestre, gledamo njega, ki je bil postavljen malo nižje od angelov, Jezusa, kako je ovenčan s slavo in častjo, ker je pretrpel smrt, da bi po Božji milosti okusil smrt za vsakogar. On, za katerega je vse in po katerem je vse, je namreč veliko sinov pripêljal v slavo. Zato se je spodóbilo, da je tistega, ki je začetnik njihovega odrešenja, izpopólnil s trpljenjem. Vsi so namreč iz enega, tisti, ki posvečuje, in tisti, ki so posvečeni. Zato ga ni sram, da jih imenuje brate.

Evangelij (Mr 10,2-16)

Tisti čas so pristopili farizeji, in da bi Jezusa preizkušali, so ga vprašali: »Ali je dovoljeno možu odsloviti ženo?« Odgovóril jim je: »Kaj vam je naróčil Mojzes?« Rekli so: »Mojzes je dovôlil napisati ločitveni list in jo odsloviti.« Jezus pa jim je rekel: »Zaradi vaše trdosrčnosti vam je napisal to zapoved, na začetku stvarjenja pa ju je Bog ustvaril kot moža in ženo. Zaradi tega bo mož zapústil očeta in mater in se pridrúžil svoji ženi in bosta oba eno telo. Tako nista več dva, ampak eno telo. Kar je torej Bog združil, tega naj človek ne ločuje!« Ko so bili v hiši, so ga učenci spet spraševali o tem. In govóril jim je: »Kdor se loči od svoje žene in se oženi z drugo, prešuštvuje z njo; in če se ona loči od svojega moža in se omoži z drugim, prešuštvuje.«

Prinašali so mu otroke, da bi se jih dotaknil, učenci pa so prinašalce grajali. Ko je Jezus to videl, je postal nejevoljen in jim je rekel: »Pustite otroke, naj prihajajo k meni, in ne branite jim, kajti takšnih je Božje kraljestvo. Resnično, povem vam: Kdor ne sprejme Božjega kraljestva kakor otrok, nikakor ne pride vanj.« In objemal jih je, polagal nanje roke in jih blagoslavljal.