Svetopisemska berila za ta dan:

1. berilo: Iz 43,16-21

Psalm: Ps 126,1-6

2. berilo: Flp 3,8-14

Evangelij: Jn 8,1-11

Vrstica iz evangelija: »In Jezus ji je dejal: 'Tudi jaz te ne obsojam. Pojdi in odslej ne gréši več!'« (Jn 8,11b)

1. berilo (Iz 43,16-21)

Tako govorí Gospod, ki je utrl pot skozi morje in stezò skozi deroče vode, ki vodi v boj vozove in konje, vojsko in junake: Zdaj ležijo vsi skupaj in ne vstanejo več, stleli so kakor stenj in ugasnili. Ne spominjajte se prejšnjih reči, ne mislite na nekdanje reči. Glejte, nekaj novega bom narédil, zdaj klije, mar ne opazite? Da, speljal bom pot skozi puščavo in reke skozi pustinjo. Slavile me bodo živali polja, šakali in noji, da sem jim dal vodo v puščavi in reke v pustinji, da sem napójil svoje ljudstvo, svoje izvoljeno, ljudstvo, ki sem ga zase upodóbil, da bodo pripovedovali mojo hvalo

Psalm (Ps 126,1-6)

Ko je Gospod dal, da so se vrnili sionski jetniki,

smo bili kakor tisti, ki sanjajo.

Tedaj so bila naša usta polna smeha

in naš jezik vriskanja.

Tedaj so govorili med narodi:

»Velike reči je Gospod stóril zanje.«

Velike reči je Gospod za nas stóril,

vsi smo bili zato veseli.

Gospod, daj, da se vrnemo,

kakor se vrnejo potoki v puščavo.

Tisti, ki sejejo v solzah,

žanjejo z vriskanjem.

Odhajajo, odhajajo z jokom,

ko nosijo seme za setev.

Prihajajo, prihajajo z vriskanjem,

ko nosijo svoje snope.

2. berilo (Flp 3,8-14)

Bratje in sestre, za izgubo imam vse zaradi vzvišenosti spoznanja Kristusa Jezusa, mojega Gospoda. Zaradi njega sem zavrgel vse in imam vse za smeti, da bi si prislužil Kristusa in zažível v njem; in to ne s svojo pravičnostjo, ki izvira iz postave, ampak s pravičnostjo, ki je po veri v Kristusa, se pravi s pravičnostjo, ki je iz Boga in sloni na veri. Tako bi spoznal njega in moč njegovega vstajenja ter svoj delež pri njegovem trpljenju, pri tem pa postajam podoben njegovi smrti, da bi kako mogel priti do vstajenja od mrtvih. Ne, kakor da bi to že dosegel ali prišel do popolnosti, vendar pa se trudim, da bi to osvójil, ker je tudi mene osvójil Kristus Jezus. Ne mislim, bratje, da sem to dosegel. Eno pa: pozabljam, kar je za menoj, in se iztegujem proti temu, kar je pred menoj, ter tečem proti cilju po nagrado, h kateri nas od zgoraj kliče Bog v Kristusu Jezusu.

Evangelij (Jn 8,1-11)

Tisti čas je Jezus krenil proti Oljski gori. Zgodaj zjutraj se je spet napótil v tempelj. Vse ljudstvo je prihajalo k njemu, on pa je sédel in jih učil. Pismouki in farizeji so tedaj pripeljali ženo, ki so jo zalotili pri prešuštvovanju. Postavili so jo v sredo in mu rekli: »Učitelj, tole ženo smo zasačili v prešuštvovanju. Mojzes nam je v postavi ukazal take kamnati. Kaj pa ti praviš?« To so govorili, ker so ga preizkušali, da bi ga lahko tožili. Jezus se je sklonil in s prstom pisal po tleh. Ko pa so ga kar naprej spraševali, se je vzravnal in jim rekel: »Kdor izmed vas je brez greha, naj prvi vrže kamen vanjo.« Nato se je spet sklonil in pisal po tleh. Ko so to slišali, so drug za drugim odhajali, od najstarejših dalje. In ostal je sam in žena pred njim. Jezus se je vzravnal in ji rekel: »Kje so, žena? Te ni nihče obsódil?« Rekla je: »Nihče, Gospod.« In Jezus ji je dejal: »Tudi jaz te ne obsojam. Pojdi in odslej ne gréši več!«