Svetopisemska berila za ta dan:

1. berilo: Mdr 9,13-18

Psalm: Ps 90,3-4.5-6.12-13.14.17

2. berilo: Flm 1,9-10.12-17

Evangelij: Lk 14,25-33

Vrstica iz evangelija: »Kdor ne nosi svojega križa in ne hodi za menoj, ne more biti moj učenec.« (Lk 14,27)

1. berilo (Mdr 9,13-18)

Kateri človek sploh more spoznati Božjo voljo? Kdo more razločiti, kaj hoče Gospod? Misli umrljivih so namreč bojazljive, naše sodbe nestanovitne, kajti minljivo telo tlači dušo, zemski šotor utesnjuje zaskrbljeni um. Saj komaj dojemamo, kar je na zemlji, težko najdemo, kar imamo v rokah. Kdo bo torej prišel na sled nebeškim rečem? Kdo bi spoznal tvojo voljo, ko bi ne bil ti dal modrosti, ko ne bi bil z višav poslal svojega svetega Duha? Tako pa so zemljanom pota izravnana in ljudje so poučeni o tem, kaj ti je po volji, po modrosti so bili rešeni.

Psalm (Ps 90,3-4.5-6.12-13.14.17)

Ti storiš, da se človek vrača v prah

in govoriš: »Vrnite se, človeški sinovi.«

Zakaj v tvojih očeh je tisoč let

kakor včerajšnji dan, ki je minil, kakor nočna straža.

Razblinijo se kakor sanje v jutru.

Kakor trava so, ki hitro požene:

zjutraj vzcvete in poganja,

zvečer ovene in usahne.

Gospod, daj nam spoznati, kako dolgo je naše življenje,

da pridemo do srčne modrosti.

Vrni se, Gospod! Doklej boš odlašal?

Bodi usmiljen do svojih služabnikov!

Zjutraj nas nasiti s svojo dobroto,

da bomo vriskali in se veselili vse svoje dneve.

Milina Gospoda, našega Boga, naj bo nad nami!

Delo naših rok utrdi nad nami!

2. berilo (Flm 1,9-10.12-17)

Dragi Filémon, Pavel, starec, zdajle tudi jetnik Kristusa Jezusa, te v imenu ljubezni prosim za svojega otroka, ki sem ga rodil v verigah, za Onézima. Pošiljam nazaj k tebi njega, svoje srce. Sicer bi ga bil rad zadŕžal pri sebi, da bi mi stregel namesto tebe, ko sem vklenjen zaradi evangelija. Vendar nisem hôtel storiti ničesar brez tvojega soglasja, da bi tvoje dobro delo ne bilo videti nekako prisiljeno, ampak prostovoljno. Morda je bil zato za kratek čas ločen od tebe, da bi ga spet pridóbil za zmeraj, in sicer ne več kot sužnja, ampak več kot sužnja, kot brata, ki je nadvse ljub najprej meni, še toliko bolj pa tebi, tako kot človek kakor tudi v Gospodu. Če me imaš torej za družabnika, ga sprejmi kakor mene.

Evangelij (Lk 14,25-33)

Tisti čas so z Jezusom potovale velike množice. Obrnil se je in jim rekel: »Če kdo pride k meni in ne zavrača svojega očeta, matere, žene, otrok, bratov, sester in celo svojega življenja, ne more biti moj učenec. Kdor ne nosi svojega križa in ne hodi za menoj, ne more biti moj učenec.

Kdo izmed vas, ki hoče zidati stolp, prej ne séde in ne preračuna stroškov, ali ima dovolj, da ga bo dokončal? Sicer se lahko zgodi, da postavi temelj, zidave pa ne more dokončati; in vsi, ki bi to videli, bi se mu začeli posmehovati in bi govorili: ›Ta človek je začel zidati, pa ni mogel dokončati.‹

Ali: kateri kralj, ki gre na vojsko proti drugemu kralju, ne bo prej sédel in se posvetoval, ali se more z deset tisoč možmi postaviti po robu njemu, ki prihaja nadenj z dvajset tisoči? Če se ne more, pošlje poslanstvo, ko je oni še daleč, in sprašuje, kakšni so pogoji za mir.

Takó torej nobeden izmed vas, ki se ne odpove vsemu, kar ima, ne more biti moj učenec.«