Svetopisemska berila za ta dan:

1. berilo: Iz 35,4-7

Psalm: Ps 146,7-10

2. berilo: Jak 2,1-5

Evangelij: Mr 7,31-37

Vrstica iz evangelija: In na vso moč so strmeli, govoreč: »Vse je prav storil: gluhim daje, da slišijo, nemim, da govorijo.« (Mr7,37).

1. berilo (Iz 35,4-7)

Recíte njim, ki so plahega srca: »Bódite močni, nikar se ne bojte! Glejte, vaš Bog! Maščevanje prihaja, Božje povračilo, on prihaja, da vas reši!« Tedaj bodo spregledale oči slepih, gluhim se bodo odprla ušesa. Tedaj bo hrômi skakal kakor jelen, jezik nemega bo vriskal. Kajti v puščavi se bodo odprli vrelci, v pustinji potoki. Goljava bo postala jezero, žejna dežela vrelci vodá.

Psalm (Ps 146,7-10)

Gospod varuje zvestobo na veke.

Gospod pomaga do pravice zatiranim.

Gospod daje kruha lačnim,

Gospod osvobaja jetnike.

Gospod odpira oči slepim,

Gospod dviga potrte,

Gospod ljubi pravične.

Gospod varuje tujce.

Gospod podpira siroto in vdovo,

pota krivičnih pa uničuje.

Gospod bo kraljeval na veke,

tvoj Bog, o Sion, od roda do roda.

2. berilo (Jak 2,1-5)

Moji bratje, svoje vere v našega Gospoda Jezusa Kristusa, Gospoda veličastva, ne združujte s pristranskostjo. Če pride k vašemu shodu mož z zlatim prstanom in v sijajni obleki, pride pa tudi revež v umazani obleki, in se ozrete na tistega, ki nosi sijajno obleko ter rečete: »Sédi semkaj na udoben sedež,« revežu pa rečete: »Ti stopi tja,« ali: »Sédi k mojim nogam« –; mar niste delali razlike med seboj in sodili po hudobnih nagibih? Poslušajte, moji ljubi bratje! Ali ni Bog izbral tistih, ki so revni na svetu, da so bogati v veri in dediči kraljestva, ki ga je obljubil vsem, ki ga ljubijo?

Evangelij (Mr 7,31-37)

Tisti čas je odšel Jezus iz pokrajine Tira in prišel skozi Sidon h Galilejskemu morju sredi pokrajine Deseteromestja. Pa mu pripeljejo gluhega in nemega in ga prosijo, da bi položil roko nanj. Vzel ga je od množice vstran, mu vtaknil prste v njegova ušesa in se mu s slino dotaknil jezika; in pogledal je v nebo, zavzdihnil in mu rekel: »Efeta!« to je: »Odpri se!« In kar odprla so se mu ušesa in razvezala se je vez njegovega jezika in je govoril prav. Naročil jim je, naj tega ne pravijo nikomur; pa bolj ko jim je naročal, bolj so razglašali. In na vso moč so strmeli, govoreč: »Vse je prav storil: gluhim daje, da slišijo, nemim, da govorijo.«