Od četrtka do srede

Delova komentatorja Ali Žerdin in Janez Markeš sta tokrat razpravljala o bližajočih se predsedniških volitvah.

Video epizode in članek o njej najdete na delo.si.

Delova komentatorja Ali Žerdin in Janez Markeš sta tokrat pod lupo vzela predsedniške kandidate in med njimi iskala močne osebnosti.

Video epizoda in opis na delo.si.

Delova komentatorja Ali Žerdin in Janez Markeš sta tokrat razpravljala o tem, koliko imajo skupnega predsedniške volitve leta 1990 in danes.

Video epizoda in še več na delo.si!

Delova komentatorja Ali Žerdin in Janez Markeš sta tokrat razpravljala o italijanskih volitvah in Janševi oktobrski revoluciji na RTV.

Video in zapis na delo.si!

Napaka celjske bolnišnice ni največji problem zdravstva, pač pa plazeča se privatizacija.

Delova komentatorja Ali Žerdin in Janez Markeš sta v tokratni rubriki Od srede do srede debatirala o dogajanju v zvezi s splošno bolnišnico Celje, v kateri je prišlo do zamenjave identitete dveh bolnikov, ki so ju v celjsko bolnišnico sočasno pripeljali iz doma starejših občanov v Sevnici. Eden od bolnikov je kljub zdravljenju umrl, bolnišnica pa je o smrti obvestila svojce bolnika, ki je preživel. Vodstvo bolnišnice je zaradi napake ponudilo odstop, svet zavoda pa odstopa ni sprejel navkljub, po besedah Žerdina, »nenavadnemu dogodku, ki zmanjšuje zaupanje v zdravstveni sistem«.

»Vtis je dvojen,« je dejal Janez Markeš. »Prvič se to se ne bi smelo zgoditi. Drugič pa je javni odziv, zlasti pri zdravstvenem ministru, predimenzioniran.« Bolj kot zdravniška napaka bi ga moralo skrbeti »premišljeno, večdesetletno, sistemsko razgrajevanje javnega zdravstva – plazeče privatizacije«, je poudaril Markeš.

Zdravstveni sistem v kratkem čaka še en šok, je spomnil Žerdin. Skoraj hkrati z vestjo iz celjske splošne bolnišnice je zdravniški sindikat Fides napovedal stavko zdravnikov in zobozdravnikov. Začel jo bo 19. oktobra, če ne bo uresničena zahteva za izločitev zdravnikov in zobozdravnikov iz sistema plač v javnem sektorju. Markeš je zadnje dogajanje v zdravstvu primerjal z učinki tornada in s posledicami podnebnih sprememb. »Leta in leta se zviševanje povprečne temperature ne pozna. Ko pa enkrat presežeš kritično točko, pa nastanejo posledice, ki jih ni mogoče ustaviti več let. Na področju zdravstva smo dosegli to točko,« je prepričan.

Več na delo.si!

Delova komentatorja Ali Žerdin in Janez Markeš sta tokrat razpravljala o odstopu Marte Kos od kandidature za predsednico države. 

Delova komentatorja Ali Žerdin in Janez Markeš sta tokrat razpravljala o samovoljni odločitvi Marte Kos, da se umakne iz predsedniške kandidature. Kot je omenil Žerdin, sta imela med koncem tedna privilegij, da sta sodelovala na pikniku Inštituta 8. marec, kamor je prišla tudi ona. Kot je povedal Markeš, v takratnem pogovoru z njo ni dobil vtisa, da ne bi kandidirala, obenem pa ni dobil vtisa, da je v kampanji entuziastična. »Mešane občutke sem imel, mogoče je to, kar se dogaja, neke vrste pojasnilo, ne vem pa, kako bi se do vsega tega opredelil. 

Žerdin je pri tem navrgel tri pomembne točke. Prvič, iz sporočila, da se umika iz volilne kampanje, lahko razberemo, da gre za osebne okoliščine. Drugič, v radijskih poročilih je zaznal tudi sporočilo, da so se spremenile še neke druge okoliščine, ki niso izključno osebne. Tretjič pa velja opozoriti, da v Gibanju Svoboda tega umika iz kandidature še niso komentirali. »S komentarjem tega dogodka kar precej zamujajo.« 

Markeš mu je pritrdil in dejal, da bi lahko njeno kandidaturo oziroma zdaj že nekandidaturo razširili na vse kandidature v tem smislu, da postavljajo zanimiva razmerja znotraj slovenskih širših političnih/družbenih ozadij in znotraj strank. 

Delova komentatorja Ali Žerdin in Janez Markeš sta tokrat razpravljala o lažnih novicah in naročenih medijskih umorih.

Ali Žerdin v uvodu spomni na primer teoretika zarot Alexa Jonesa, ki ga je sodišče obsodilo na plačilo 45 milijonov dolarjev odškodnine, svojcem otrok, ki so bili ubiti v strelskem pohodu na eni izmed ameriških osnovnih šol. Jones je namreč širil laži, da pokola ni bilo oziroma, da je bil le odigran. Delov komentator Janez Markeš je opozoril, da je dopustno se motiti, sistematično širjenje laži pa nikakor. Sodbo Alexu Jonesu vidi kot potrditev tega principa, s takšnimi postopki pa bi morali začeti tudi v Sloveniji.

»Val lažnih novic, ki se je začel dvigovati na drugi strani oceana, postaja del posla tudi v obskurnih "novinarskih" krogih pri nas,« je opozoril Žerdin in napovedal, da bo tudi pri nas prišlo do sodne prakse na tem področju, čeprav z zamudo. Markeš je v luči tega pojasnil, da je v zadnjih dneh, po tragični smrti slikarja Romana Uranjeka, Bojan Požar, »ki že vsaj zadnjih 20 let aktivno počne svinjarije,« zadevo začel politizirati. Napadel je Jašo Jenulla in vodstvo Levice, skratka tiste, ki niso po godu Janezu Janši, »ve pa se, da Požar že desetletja servisira določene naročnike iz strank SD in SDS, to je dokazljivo in jasno,« pojasni Markeš.

»Tako eklatantno "novinarsko" prostituiranje,« je naletelo na odziv, ki ga v tako velikem obsegu še nismo videli, doda Markeš, ki opozarja, da je mogoče potegniti vzporednice z dogajanjem na Novi24 oziroma »Orban-Janševim omrežjem, ki je že ves čas propagandna greznica, brez novinarskih standardov in tem, kar Uroš Urbanija počne na javni televiziji.« Urbanija si je namreč »uzurpiral pravico, da obvezno plačevanje položnic za RTVS privatizira za interese stranke SDS,« je ocenil Markeš.

Ali Žerdin je opozoril, da v sosednji Italiji novinarji za opravljanja svojega dela potrebujejo licenco, ki jo pridobijo s posebnim izpitom, medtem ko pri nas podobnih pogojev, s katerimi bi zagotavljali profesionalne standarde v novinarstvu, ni. Markeš meni, da tak sistem v Italiji očitno ni bil učinkovit, saj je kljub temu lahko cvetel medijski imperij Silvia Berlusconija.

Opozoril je tudi, da imajo nekateri pisci za obskurne medije, kakršen je Nova24, tudi diplome iz novinarstva, medtem ko so mnogi najboljši novinarji v državi študirali kaj drugega. Težava je po njegovem mnenju v zakonodaji in politiki, saj ne le, da dopuščata lažne novice in medijske umore, temveč jih mnogi politiki celo sami naročajo. »Morda je dobra novica tega tedna, da so poslanci Levice napovedali tožbe proti Požarju,« je ocenil Markeš, ki meni, da je prav, da se ljudi, ki širijo laži, stisne v kot, sodišče pa bi moralo za tovrstne zadeve zaostriti prakso in biti brezkompromisno.

Delova komentatorja Janez Markeš in Ali Žerdin sta tokrat razpravljala o dogajanju v zdravstvu.

Alija Žerdina je presenetila izjava ministra za zdravje Danijela Bešiča Loredana, ki je v intervjuju za Ono zatrdil, da privatizacijske tendence v slovenskem zdravstvu niso problem. Janez Markeš je mnenja, da bi morali, če minister za zdravje meni, da to ni problem, izvesti referendum ali vsaj reprezentativno anketo prebivalstva, saj je prepričan, da je za večino privatizacija zdravstva še kako velik problem.

Žerdin meni, da je Bešič Loredan s tem želel povedati, da se procesi privatizacije v zdravstvu dejansko ne dogajajo, kar pa se zdi Markešu zelo problematično, saj številni poznavalci opozarjajo, da se to dogaja. Opozoril je zlasti na prispevek Dušana Kebra, ki je med drugim spomnil tudi, da so se predsedniki vladnih strank pred volitvami zavezovali, da bodo ukinili dopolnilno zdravstveno zavarovanje, sedaj pa o tem ni ne duha ne sluha. Keber je zelo jasno in argumentirano pojasnil, da minister za zdravje ribari v kalnem in drži fige v žepu, njegov cilj pa je privatizacija zdravstva, je povzel Markeš.

Ob podpisu koalicijske pogodbe je bilo kot eden izmed največjih dosežkov izpostavljeno, da bodo morali zdravniki izbrati, ali bodo delali v zasebnem sektorju ali v javnem zdravstvu in s tem odpravili status dvoživk, je spomnil Žerdin. Kljub temu pa celo minister za zdravje še vedno dela kot kirurg za zasebno kliniko. Če ministrstvo ni dovolj težka služba, bi moral delati vsaj v javnem zdravstvu in s tem sporočiti, da si mu zavezan, medtem ko je delo v zasebnem poleg problematičnosti sporočila tudi korupcijsko tveganje, je dejal Markeš.

Delova komentatorja Ali Žerdin in Janez Markeš sta razpravljala o bojih znotraj katoliške cerkve v Vatikanu in Sloveniji.

V javnost je prišla informacija, da ustrezni državni organi preiskujejo, kako je novomeški škof Andrej Saje izpolnjeval svoje davčne obveznosti, preiskavo pa naj bi sprožila anonimna prijava, je spomnil Ali Žerdin. Opozoril je, da je Saje prvi človek Slovenske škofovske konference (v nadaljevanju Konference), izobraženec in pravnik. Saje se je na prijavo že odzval in zagotovil, da ni storil kaznivega dejanja davčne utaje, saj se ta kot taka klasificira šele pri večjih zneskih, je povzel Žerdin.

Delova komentatorja Ali Žerdin in Janez Markeš sta tokrat razpravljala o obisku Nancy Pelosi v Tajpeju in tem, da volivci zahtevajo vrnitev srednjega sloja.

Oči Delovih komentatorjev so bile tokrat usmerjene v včerajšnje dogajanje 10.000 kilometrov stran; v Tajvan in njegovo glavno mesto Tajpej. Kot je uvodoma rekel Ali Žerdin, je smiselno bolj podrobneje pogledati to napenjanje mišic med ZDA in Kitajsko.

»V obisku Nancy Pelosi v Tajpeju gre za to, da tisti, ki bo obvladoval Pacifik, bo obvladoval svet. Tisti, ki bo obvladoval svet, bo prek tega pristopa reševal notranjepolitična protislovja posamične skupnosti. Obe državi, tako Kitajska kot ZDA, pa sta v notranjih protislovjih, vezanih zlasti na vedno večje razkorake med revnimi in bogatimi,« je uvodoma povedal Žerdin in vprašal svojega sogovornika Janeza Markeša, kako je sam videl obisk Pelosijeve, predsednice poslanskega doma ameriškega parlamenta, v Tajpeju.

»To kaže na to, da ZDA na neki način poskušajo pokazati, da so še vedno mednarodni dejavnik v svetu najvišjega ranga. In če Nancy Pelosi pač pride v Tajpej, pomeni, da bo Kitajska to upoštevala. Ampak Kitajska tega seveda ne bo upoštevala pod nobenih pogojem. Človek se ne more znebiti vtisa, da mišice, ki jih ZDA kažejo, nekako služijo preusmerjajo pozornosti ameriških volivcev od notranjih strukturnih problemov k mednarodni/globalni politični geostrategiji,« meni Markeš.