Zadnje tedne so postale pri opisu našega odziva na epidemijo bolezni covid-19 vse bolj priljubljene vojaške prispodobe. Virus nekateri opisujejo kot tujo sovražno vojsko, ki vdira na ozemlje naše domovine, zato moramo, da bi vsiljivca porazili ali vsaj izrinili iz države, za bojevanje angažirati vse razpoložljive sile.

Čeprav se zdi, da vojaške prispodobe niso najbolj primerne za opisovanje dogajanja v družbi med spopadanjem z nalezljivo boleznijo, so povsem ustrezne za opis procesov v telesu, ko se začnejo imunske celice boriti proti mikroskopskim vsiljivcem. Imunski sistem, ki nas brani pred nevarnimi virusi in bakterijami, deluje namreč po zelo podobnih načelih, kot so značilna za moderne armade.

Več zanimivih zgodb iz sveta znanosti lahko preberete na spletni strani Kvarkadabra in v naših knjigah.

-- Z vašo podporo pripovedujemo zgodbe o znanosti na zanimiv in razumljiv način : kvarkadabra.net/podpri/ --

V samo 1000 dneh med letoma 1347 in 1351 je skrivnostna bolezen pomorila skoraj polovico prebivalcev takratne Evrope. To je bila največja naravna katastrofa, ki je kdajkoli prizadela človeštvo. Po številu žrtev in splošnem razdejanju se s srednjeveško pandemijo »črne smrti« lahko neposredno primerja samo še druga svetovna vojna.

Skrivnostna srednjeveška bolezen, ki so jo v Evropo prinesli pomorščaki, je bila bubonska kuga. Iz Italije in drugih sredozemskih obalnih mest se je hitro razširila po vsem kontinentu. Povzročila jo je bakterija Yersinia pestis, ki naj bi izvirala s Kitajske ali iz Indije, na ljudi pa so jo preko podgan prenesle bolhe. A takrat ni tega nihče razumel, kar je strah pred neznanim samo še povečevalo.

Več zanimivih zgodb iz sveta znanosti lahko preberete na spletni strani Kvarkadabra in v naših knjigah.

-- Z vašo podporo pripovedujemo zgodbe o znanosti na zanimiv in razumljiv način : kvarkadabra.net/podpri/ --

Posnetek Intervjuja, ki sva ga z novinarko Urško Henigman posnela v sredo 25.3. za Prvi program Radia Slovenija. Pogovarjala sva se o vlogi znanstvenic in znanstvenikov v trenutni situaciji, kako utegne pandemija spremeniti odnos družbe do znanosti pa tudi, kakšne razmisleke bo spodbudila v sami znanstveni skupnosti.

Več zanimivih zgodb iz sveta znanosti lahko preberete na spletni strani Kvarkadabra in v naših knjigah.

Pri velikih imenih iz zgodovine znanosti lahko pogosto ugotovimo, da do najpomembnejših spoznanj niso prišli med svojim rednim delom, ampak ko so se z določenim vprašanjem ukvarjali ljubiteljsko v svojem prostem času. Podobno velja tudi za angleškega biokemika Josepha Needhama, sicer profesorja na univerzi Cambridge. Bil je odličen znanstvenik in si za svoje delo na področju biokemije prislužil tudi članstvo v britanski akademiji The Royal Society, vendar se ga danes ne spominjamo po njegovih dosežkih s področja naravoslovne znanosti, ampak zaradi nečesa povsem drugega.

Več zanimivih zgodb iz sveta znanosti lahko preberete na spletni strani Kvarkadabra in v naših knjigah.

Imunski sistem nam omogoča, da odkrivamo in uničujemo najrazličnejše vsiljivce, ki vdirajo v naše telo. V armadi celic imunskega sistema delujeta dve veliki skupini vojakov. Prvo sestavljajo celice prirojene odpornosti, ki jih lahko primerjamo s preprosto opremljeno pehoto, v drugi pa so dobro izurjeni pripadniki specialnih enot, ki jim pravimo pridobljena odpornost.

Več zanimivih zgodb iz sveta znanosti lahko preberete na spletni strani Kvarkadabra in v naših knjigah.

Virusi so zelo nenavadni mikroorganizmi, saj so iznašli način, kako parazitski način življenja do skrajnosti poenostaviti. S seboj večinoma ne prenašajo niti orodij, ki jih sicer nujno potrebujejo za svoje razmnoževanje, ampak hranijo le podatke, s pomočjo katerih si lahko naprave za razmnoževanje po potrebi kar natisnejo.

Več zanimivih zgodb iz sveta znanosti lahko preberete na spletni strani Kvarkadabra in v naših knjigah.

Abelard je veljal za izvrstnega retorika in karizmatičnega učitelja. Na njegova predavanja so se zgrinjale množice radovednih poslušalcev. Bil je prava intelektualna zvezda Evrope in največji učenjak svojega časa. Heloiza je bila prav tako znana po vsej Franciji kot izjemno izobraženo in razgledano dekle z velikim darom za študij. Njuna strastna ljubezenska afera ne bi bila nič posebnega, če se ne bi pisalo leto 1116.

Več zanimivih zgodb iz sveta znanosti lahko preberete na spletni strani Kvarkadabra in v naših knjigah.

Ob koncu prve svetovne vojne je svet zajela pandemija gripe. Bolezen naj bi terjala med petdeset in sto milijoni življenj, kar je veliko več, kot je bilo padlih v vojni. Poimenovali so jo španska gripa, ker so le časopisi v nevtralni Španiji poročali o bolezni, drugje pa so bile novice o zdravstvenem stanju v državi skrbno cenzurirane, saj so bile takšne informacije strateškega pomena.

Več zanimivih zgodb iz sveta znanosti lahko preberete na spletni strani Kvarkadabra in v naših knjigah.

Govor ob podelitvi priznanja Komunikator znanosti 2019 na slavnostni akademiji zahvalnega dneva Slovenske znanstvene fundacije.

Več zanimivih zgodb iz sveta znanosti lahko preberete na spletni strani Kvarkadabra in v naših knjigah.

28. februarja 2003 so iz manjše zasebne bolnišnice v vietnamskem Hanoju, ki je imela vsega šestdeset bolniških postelj, poklicali lokalni urad Svetovne zdravstvene organizacije. Dva dni pred tem so namreč na zdravljenje sprejeli pacienta, ki je kazal simptome netipične gripe. Na klic se je odzval specialist za nalezljive bolezni dr. Carlo Urbani, po rodu Italijan in veteran organizacije Zdravniki brez meja.

Več zanimivih zgodb iz sveta znanosti lahko preberete na spletni strani Kvarkadabra in v naših knjigah.