Virusi so zelo nenavadni mikroorganizmi, saj so iznašli način, kako parazitski način življenja do skrajnosti poenostaviti. S seboj večinoma ne prenašajo niti orodij, ki jih sicer nujno potrebujejo za svoje razmnoževanje, ampak hranijo le podatke, s pomočjo katerih si lahko naprave za razmnoževanje po potrebi kar natisnejo.

Več zanimivih zgodb iz sveta znanosti lahko preberete na spletni strani Kvarkadabra in v naših knjigah.

Abelard je veljal za izvrstnega retorika in karizmatičnega učitelja. Na njegova predavanja so se zgrinjale množice radovednih poslušalcev. Bil je prava intelektualna zvezda Evrope in največji učenjak svojega časa. Heloiza je bila prav tako znana po vsej Franciji kot izjemno izobraženo in razgledano dekle z velikim darom za študij. Njuna strastna ljubezenska afera ne bi bila nič posebnega, če se ne bi pisalo leto 1116.

Več zanimivih zgodb iz sveta znanosti lahko preberete na spletni strani Kvarkadabra in v naših knjigah.

Ob koncu prve svetovne vojne je svet zajela pandemija gripe. Bolezen naj bi terjala med petdeset in sto milijoni življenj, kar je veliko več, kot je bilo padlih v vojni. Poimenovali so jo španska gripa, ker so le časopisi v nevtralni Španiji poročali o bolezni, drugje pa so bile novice o zdravstvenem stanju v državi skrbno cenzurirane, saj so bile takšne informacije strateškega pomena.

Več zanimivih zgodb iz sveta znanosti lahko preberete na spletni strani Kvarkadabra in v naših knjigah.

Govor ob podelitvi priznanja Komunikator znanosti 2019 na slavnostni akademiji zahvalnega dneva Slovenske znanstvene fundacije.

Več zanimivih zgodb iz sveta znanosti lahko preberete na spletni strani Kvarkadabra in v naših knjigah.

28. februarja 2003 so iz manjše zasebne bolnišnice v vietnamskem Hanoju, ki je imela vsega šestdeset bolniških postelj, poklicali lokalni urad Svetovne zdravstvene organizacije. Dva dni pred tem so namreč na zdravljenje sprejeli pacienta, ki je kazal simptome netipične gripe. Na klic se je odzval specialist za nalezljive bolezni dr. Carlo Urbani, po rodu Italijan in veteran organizacije Zdravniki brez meja.

Več zanimivih zgodb iz sveta znanosti lahko preberete na spletni strani Kvarkadabra in v naših knjigah.

Spomladi leta 1941 so na vrata brunarice v tirolskih Alpah severno od Bolzana, kjer je s svojim sinom Mariom živela mlada boemska pesnica Lucy Ramberg, potrkali vojaki. Čeprav so govorili nemško, je deček zelo dobro razumel, da matere, ko bo morala oditi s pripadniki SS, morda nikoli več ne bo videl.

Več zanimivih zgodb iz sveta znanosti lahko preberete na spletni strani Kvarkadabra in v naših knjigah.

Fotografija črne luknje velja za najbolj podrobno sliko makroskopske narave doslej. Ločljivost teleskopa, s katero so jo posneli, je skorajda neverjetna, saj ustreza napravi, s pomočjo katere bi lahko iz Ljubljane brali časopis, ki bi bil v New Yorku. Revija Science je fotografijo črne luknje razglasila za najpomembnejši dosežek znanosti v letu 2019.

Več zanimivih zgodb iz sveta znanosti lahko preberete na spletni strani Kvarkadabra in v naših knjigah.

Spoznanje, da se lahko atomska jedra cepijo, pri čemer se sprosti zelo veliko energije, velja za eno najpomembnejših znanstvenih odkritij 20. stoletja. Ključne ideje, ki so omogočile, da so znanstveniki ugotovili, kaj se med takšnimi procesi dogaja v atomskih jedrih, je prispevala danes malo znana avstrijska znanstvenica judovskega rodu, ki je morala tik pred drugo svetovno vojno pobegniti iz Nemčije, zato je kolegom v Berlinu ideje, kako pravilno interpretirati dogajanje v svetu atomov, sporočala kar prek pisem.

Albert Einstein je Lise Meitner opisal kot nemško Marie Curie, a ta oznaka žal ni najbolj posrečena. Lise je bila res izjemno plodovita znanstvenica, a je v nasprotju z Marie Curie njen pomemben prispevek k napredku znanosti dolga leta ostal zamolčan. Za svoja odkritja ni nikoli prejela Nobelove nagrade, čeprav bi si jo nedvomno zaslužila.

10. novembra 2019 bo minilo 200 let od smrti barona Žige Zoisa, enega najbogatejših in najbolj izobraženih ljudi, ki so živeli na področju današnje Slovenije. Ko se je leta 1780 vrnil s potovanj po Evropi, je začel okoli sebe zbirati pomembne lokalne izobražence. Skupaj so si za cilj zadali, da v javno življenje pripeljejo razsvetljenske ideje. Ključno pri teh prizadevanjih je bilo, da so jezik neizobraženih kranjskih kmetov preoblikovali v jezik, ki je postal v upravnem, gospodarskem in kulturnem življenju enakovreden drugim večjim jezikom.

Angleški podeželski zdravnik Gideon Mantell je za zabavo rad zbiral fosile. V njegovi zbirki se je poleg manjših primerkov sčasoma nabralo kar nekaj tudi tako velikih, da mu ni bilo jasno, kateri živali bi lahko pripadali, saj so bile še kosti slonov manjše. Leta 1822 je njegova žena Mary našla še nekaj zelo velikih zob, za katere tudi takrat najbolj ugledni znanstveniki Anglije in Francije niso znali ugotoviti, kateri živalski vrsti so pripadali.