Velikonočni otok sredi južnega dela Pacifika je eden najbolj odročnih koncev našega planeta, ki so ga za stalno naselili ljudje že pred prihodom Evropejcev. Rapa Nui, kot otoku pravijo domačini, je vulkanskega izvora in ni veliko večji, kot hrvaški otok Vis.

Velikonočni otok je danes najbolj znan po velikanskih kamnitih kipih v obliki stiliziranih obrazov. A že ko je nizozemski kapitan Jakob Roggeveen na veliko noč leta 1722 kot prvi Evropejec zagledal otok, se je vprašal, kako neki so lahko domačini postavili toliko več deset ton težkih in tudi dobrih deset metrov visokih kamnitih kipov, ko pa na otoku ni dreves.

Pravkar mineva petsto let od Leonardove smrti 2. maja 1519.

Bilo je dokaj običajno afriško jutro. Paleoantropolog Donald C. Johanson je s svojim mladim sodelavcem Tomom Grayem srkal jutranjo kavo in premleval, kam bi se tisti dan odpravil v lov na fosile. V odmaknjene predele Etiopije ga je privabila želja, da bi našel kak kos okostja naših davnih prednikov ali vsaj njihovih bližnjih sorodnikov. Ukvarjal se je namreč z evolucijo človeka in drugih hominidov, tokrat pa je iskal fosile iz obdobja, ko naj bi se naši predniki šele postavljali na dve nogi.

Posnetek intervjuja, ki ga je za oddajo Hevreka na Radiu Trst posnela Marija Brecelj. Iztočnica pogovora je bilo predavanje v Trstu na povabilo študijskega programa Komuniciranje znanosti, ki poteka na Mednarodni visoki šoli za napredne študije SiSSA.

Ko se je želel šestnajstletni Albert Einstein vpisati na študij fizike in matematike, so ga na Univerzi v Zürichu zavrnili. Čeprav je bil prepričan, da ima že dovolj znanja, da bo lahko uspešno opravil sprejemne izpite in ne glede na mladost normalno študiral, mu komisije na fakulteti ni uspelo prepričati. Na preizkusu znanja se je dejansko zelo dobro odrezal pri matematiki in fiziki, žal pa je bistveno slabše odgovarjal na vprašanja s področja literature, francoščine in zgodovine, zato ga na študij niso sprejeli...

Koncert Keitha Jarretta v Kölnu je primer, kako lahko nepredvidljive naključne okoliščine, za katere se zdi, da vodijo v katastrofo in neuspeh, v nekaterih primerih pripeljejo do vrhunskih rezultatov. Pianist je bil prisiljen igrati drugače, zato je ustvaril zvoke, ki jih ne bi, če bi sedel za dobrim koncertnim klavirjem. A seveda zagotovil, da se bo zgodil čudež, v takšnih primerih ni, zato se nepredvidljivim okoliščinam vsi raje izognemo.

Če bi vas kdo vprašal, katera izmed človekovih iznajdb v 20. stoletju je najpomembnejša, verjetno ne bi prav dolgo razmišljali. Večina bi najprej pomislila na elektroniko ali iznajdbo antibiotikov. Malo verjetno pa je, da bi komerkoli na misel prišel kemični proces, ki ga je po dolgotrajnem trudu pred dobrimi sto leti iznašel Fritz Haber, danes že skorajda pozabljen nemški kemik judovskega rodu.

Zgodba se sliši skorajda neverjetno: slavna igralka, o kateri časopisi pišejo kot o najlepši ženski na svetu, ima že vrh glave zabav in zvezdniškega blišča, zato se s prijateljem avantgardnim skladateljem tik pred drugo svetovno vojno odloči, da bo razvila daljinsko vodeni torpedo.

Razmerje med spoloma v orkestrih se je začelo izenačevati šele, ko so za zaveso postali glasbeniki in glasbenice tudi dejansko enaki v vsem drugem kot le v igranju inštrumenta.

Po čem se ljudje najbolj razlikujemo od drugih živih bitij? Posebnosti, ki so značilne le za človeka, lahko zlahka naštejemo. Nobeno drugo živo bitje za sporazumevanje ne uporablja kompleksnega jezika, ne more vnaprej premisliti posledic svojih dejanj in nima razvitega tako zapletenega sistema medosebnih odnosov.

Lahko bi navedli še veliko drugih lastnosti, ki so značilne le za ljudi, a najbolj preprosto bi vse te značilnosti povzeli s krovno ugotovitvijo, da jih ne bi mogli imeti, če ne bi imeli velikih možganov, ki so ena izmed najbolj izpopolnjenih stvaritev narave.