Od genov do zvezd

Angleški podeželski zdravnik Gideon Mantell je za zabavo rad zbiral fosile. V njegovi zbirki se je poleg manjših primerkov sčasoma nabralo kar nekaj tudi tako velikih, da mu ni bilo jasno, kateri živali bi lahko pripadali, saj so bile še kosti slonov manjše. Leta 1822 je njegova žena Mary našla še nekaj zelo velikih zob, za katere tudi takrat najbolj ugledni znanstveniki Anglije in Francije niso znali ugotoviti, kateri živalski vrsti so pripadali.

Toyotin sistem proizvodnje velja za najpomembnejšo inovacijo na področju upravljanja industrijske proizvodnje po tem, ko je Henry Ford uvedel tekoči trak za serijsko izdelavo avtomobilov. Prav zaradi odličnih rezultatov ga poskušajo že nekaj desetletij z večjimi in manjšimi uspehi kopirati in za svoje potrebe prirediti tudi druge tovarne po svetu. Žal pa veliko posnemovalcev ne dojame bistva sistema, ki temelji na dolgoročni viziji in konstruktivnem iskrenem sodelovanju vseh zaposlenih pri skrbi za kakovost. Pogosto so pod preprostimi slogani, kot je denimo vitka proizvodnja (lean production), aplicirali le nekatere parcialne ideje in jih uporabili samo za optimizacijo poslovanja ter odpuščanje, pozabili pa so na to, da je temelj Toyotinega uspeha povsem nasprotno v zavezništvu med vodstvom, lastniki in delavci.

Avgusta 1945 so se »trije Antoni« (Peterlin, Kuhelj in Moljk) odpravili na nenavadno misijo v tujino. Kot učitelji na ljubljanski univerzi so ugotovili, da nimajo laboratorijske opreme, zato so se odločili, da gredo po nakupih v Milano. Predsednik slovenske vlade Boris Kidrič jim je priskrbel tri milijone lir v gotovini, a v bankovcih po sto lir, zato so imeli s seboj kar za tri kovčke denarja.

Ženske žal dolgo niso mogle postati znanstvenice; to se je začelo spreminjati šele v začetku dvajsetega stoletja. Ana Mayer iz Lož pri Vipavi je bila ena prvih, ki ji je uspelo premagati mnoge administrativne in ideološke prepreke. Leta 1920 je kot prva oseba zagovarjala doktorat na novoustanovljeni ljubljanski univerzi in postala prva ženska, ki se je na univerzi akademsko zaposlila.

Na Kemijskem inštitutu smo se 14. junija 2019 pogovarjali o pomenu besede znanstvenik, o družbeni vlogi znanstvenika v sodobnem svetu in o osebnih izkušnjah znanstvenikov in znanstvenic pri delovanju v akademskem, korporativnem, medijskem in uradniškem okolju.

Udeleženci okrogle mize: dr. Neža Kogovšek Šalamon - nekdanja direktorica Mirovnega inštituta, sedaj vodja pravnega oddelka pri Zagovorniku načela enakosti dr. Matevž Dular - profesor strojništva na Univerzi v Ljubljani dr. Tea Romih - članica upravnega odbora Mlade akademije dr. Dominik Gaser - vodja oddelka Celična in Molekularna biologija pri podjetju Lek d.d. dr. Roman Jerala - raziskovalec na Kemijskem inštitutu dr. Sašo Dolenc - filozof znanosti in znanstveni publicist, ki je pogovor tudi vodil

Devetega februarja 1905 se je mlad doktor kemije Maks Samec z vojaškim pilotom odpravil na raziskovalni balonarski polet. Z Dunaja sta se skozi oblake povzpela na 4000 metrov višine, kjer ju je obsijalo zimsko sonce. Ob prelepem razgledu sta izvedla nekaj meteoroloških meritev, nato pa sta poskušala ostati čim več časa nad oblaki.

Velikonočni otok sredi južnega dela Pacifika je eden najbolj odročnih koncev našega planeta, ki so ga za stalno naselili ljudje že pred prihodom Evropejcev. Rapa Nui, kot otoku pravijo domačini, je vulkanskega izvora in ni veliko večji, kot hrvaški otok Vis.

Velikonočni otok je danes najbolj znan po velikanskih kamnitih kipih v obliki stiliziranih obrazov. A že ko je nizozemski kapitan Jakob Roggeveen na veliko noč leta 1722 kot prvi Evropejec zagledal otok, se je vprašal, kako neki so lahko domačini postavili toliko več deset ton težkih in tudi dobrih deset metrov visokih kamnitih kipov, ko pa na otoku ni dreves.

Pravkar mineva petsto let od Leonardove smrti 2. maja 1519.

Bilo je dokaj običajno afriško jutro. Paleoantropolog Donald C. Johanson je s svojim mladim sodelavcem Tomom Grayem srkal jutranjo kavo in premleval, kam bi se tisti dan odpravil v lov na fosile. V odmaknjene predele Etiopije ga je privabila želja, da bi našel kak kos okostja naših davnih prednikov ali vsaj njihovih bližnjih sorodnikov. Ukvarjal se je namreč z evolucijo človeka in drugih hominidov, tokrat pa je iskal fosile iz obdobja, ko naj bi se naši predniki šele postavljali na dve nogi.

Posnetek intervjuja, ki ga je za oddajo Hevreka na Radiu Trst posnela Marija Brecelj. Iztočnica pogovora je bilo predavanje v Trstu na povabilo študijskega programa Komuniciranje znanosti, ki poteka na Mednarodni visoki šoli za napredne študije SiSSA.