Od setve do žetve

Kljub vse pogostejšim sušam in podnebnim spremembam je delež namakanih kmetijskih površin pri nas med najnižjimi v Evropski uniji. O tem bomo govorili v oddaji Od setve do žetve in med drugim spomnili, da razdrobljena zemljišča, visoki stroški, zapletena birokracija in podnebne spremembe tudi v prihodnje ostajajo izzivi pri vzpostavitvi namakalnih sistemov pri nas. Dodali bomo primera dobre prakse in opozorili, da namakanje ni celovita rešitev za kmetijstvo, ampak pomemben del, ki lahko prispeva k stabilni pridelavi v vse bolj ekstremnih vremenskih razmerah.

Letošnji pridelek breskev na Primorskem je bolj ali manj pod streho. V slovenski Istri so obiranje v glavnem končali, medtem ko so na Goriškem in Vipavskem sredi obiranja poznih sort. Dozorevanje se je letos po ugotovitvah kmetijske stroke začelo prej kot po navadi. Tako je, na primer, sorta redhaven, ki je na Primorskem in v Sloveniji na splošno najbolj številna in razširjena, prehitevala vsaj za teden ali več, pridelovalci in stroka pa pridelek po količini in kakovosti ocenjujejo od dobrega do povprečnega. Kljub ugodni in spodbudni prodajni ceni pa je obnov in zasaditev mladih breskovih nasadov na Primorskem še naprej zelo malo. Pozanimali smo se o razlogih za to. V oddaji bomo govorili tudi o močnem sušenju in odpadanju plodov oljk v slovenski Istri, zanimalo pa nas je še, kaj prinaša gozdnogospodarski načrt za Kras med občinama Komen in zahodnim delom Sežane. Na tem območju je namreč tri četrtine gozdov požarno zelo ogroženih.

Na Tatrah v Brkinih bo jeseni zaživel učni Center za predelavo sadja in zelenjave, ki bo pomembna pridobitev za Brkine in širšo okolico ter je primer uspešnega sodelovanja med Parkom Škocjanske jame in občinami na njihovem biosfernem območju. Na bližnjem Krasu pa se zelo hitro zaraščajo suhi kraški travniki, to pa je med drugim posledica tega, da tam deluje čedalje manj rejcev travojedih živali. V želji, da bi travnike obnovili, bodo semena avtohtonih travniških vrst nabirali s krtačnim strojem, ki je plod domačega znanja. Obiskali smo tudi Dolenjsko in se mudili na družinski kmetiji Colnar v Lešnici pod Trško goro, kjer se ukvarjajo z vinogradništvom in vinarstvom ter izletniškim turizmom.

Razmere v živinoreji, zlasti prireji mleka in prašičereji, so zelo slabe; za rejce je najbolj boleč padec odkupnih cen. V oddaji smo najprej predstavili težke razmere. Evropska komisija je ta mesec sprejela strategijo EU za živinorejo in Načrt za beljakovinsko samooskrbo. Strategija nakazuje bolj pragmatičen pristop k živinoreji kot v prejšnjem obdobju.

V EU živinoreja obsega 40 odstotkov dodane vrednosti kmetijstva, pri nas pa kar 50 in je zato eden ključnih stebrov slovenskega kmetijstva. Vprašanje pa je, koliko časa bo še kljubovala številnim izzivom in s kakšnimi ukrepi bo kmetijsko ministrstvo pomagalo živinorejskim sektorjem v prihodnje.

Potem smo se ustavili pri mitih, ki se držijo živinoreje glede onesnaževanja okolja in podnebja. Ob koncu oddaje pa smo govorili o projektu ODEON, odgovorna živinoreja, katerega namen sta razvoj in preizkušanje inovativnih rešitev za trajnostno živinorejo.

V oddaji Od setve do žetve se bomo ustavili pri vinogradništvu, panogi z dolgo tradicijo in vse več izzivi. Tako kot druge dele kmetijstva vinogradništvo vse močneje zaznamujejo podnebne spremembe, ob njih pa še bolezni in škodljivci, ki zahtevajo vedno več prilagajanja. Je v panogi še prostor za optimizem ali pa v vinogradništvu že bijejo plat zvona? Kaj prinašajo tolerantne sorte grozdja in kako potrošnike prepričati, da posežejo tudi po vinih iz teh?

Ob rebuli in malvaziji dobivata večjo veljavo predvsem zelèn in pinela, večje povpraševanje po avtohtonih in lokalnih vinih pa spodbuja tudi več obnov vinogradniških površin.

Na splošno pa prinaša ta usmeritev po mnenju stroke tudi velik potencial za vinarje, turizem in promocijo Vipavske doline.

Društvo za razvoj slovenskega podeželja je v Ilirski Bistrici pred kratkim pripravilo 6. podeželski parlament, ki se ga je udeležilo več kot 300 predstavnikov lokalnih skupnosti, kmetijstva, razvojnih organizacij in države ter razpravljalo o ključnih izzivih slovenskega podeželja. Med drugim o dostopnosti do storitev in stanovanj, prehranski samooskrbi, turizmu in ohranjanju kulturne dediščine. Bili smo tam in se o ciljih in rešitvah za prihodnost življenja na podeželju pogovarjali z organizatorji, mladimi o stanovanjski problematiki in pogojih za življenje izven mest, seveda pa smo pred mikrofon povabili tudi dobitnike nagrade za najuspešnejše podeželsko območje Slovenije. Oddajo pripravlja Sabrina Mulec.

Oddaja o življenju na podeželju prinaša aktualne teme kmetijstva, gozdarstva in prehrane. Zajema vsebine pomembne za ohranjanje tradicije in za modernizacijo vitalnega podeželja. Seznanja s tehnologijami prijaznim do ljudi, živali in okolja. Širši javnosti približuje življenje na kmetijah in primere dobrih praks.

V Oddaji Od setve do žetve smo se najprej ustavili pri uničujoči ujmi, ki je v sredo pustošila po državi in ponekod povzročila tudi 100 odsotno škodo na pridelkih. V Perutnini Ptuj, ki namerava širiti svojo proizvodnjo na Ptuju, smo preverili, od kod bodo dobili za to potrebne dodatne piščance. Dotaknili smo se tudi naših prehranskih navad, ki jih v sodobnem času sooblikujejo hiter življenjski slog, cena živil in poplava najrazličnejših informacij. Ker pa se spreminjajo tudi naše nakupovalne navade, so v Halozah, da bi se približali kupcem, postavili multimat z domačimi, lokalnimi izdelki.

Plodova vinska mušica ali Drosophila suzukii (izg. drozofila suzuki) je eden najbolj nevarnih škodljivcev sodobnega sadjarstva. Povzroča veliko izgubo pridelka predvsem na češnjah, marelicah, jagodičevju in drugem občutljivem sadju. Navzoča je po vsej Sloveniji, proti njej pa se sadjarji bojujejo s kemičnimi pripravki in vse bolj tudi z biotičnim varstvom v obliki parazitske osíce, ki je naravni sovražnik plodove vinske mušice. Ta škodljivec v Brdih povzroča največ škode na češnjah, zato so tamkajšnji sadjarji začeli v večjem številu in okrepljeno vnašati parazitsko osico v svoje nasade. Pridružili smo se jim v enem od češnjevih nasadov v Višnjeviku. Na Ptuju pa smo si na dnevu agrorobotike in naprednih tehnologij v kmetijstvu ogledali delovanje avtonomnih traktorjev, digitaliziranih škropilnic in drugih sodobnih agrorobotskih rešitev za kmečka opravila. V oddaji predstavljamo tudi turistično kmetijo Ob izviru Krupe v Beli krajini.