Od setve do žetve

V preteklih 14-ih dneh so v vinorodni deželi Posavje pripravili tri tradicionalne vinske festivale, vinogradniki pa opozarjajo, da stanje ni rožnato. Vinogradi se krčijo, čedalje več je sajenja tolerantnih, proti boleznim odpornih sort, na trgu pa se že pojavlja tudi brezalkoholno vino. Medtem ko so na Pomurskem sejmu v Gornji Radgoni ocenjevali vina in medene pijače, pa so poskrbeli tudi za vzorčne nasade, ki so jih združili v permakulturni-biodinamični center. Z veseljem jih bodo predstavili na sejmu AGRA. Če pa imate raje lubenice kot rujno kapljico, lahko poleti na Gornjem Zemonu pri Ilirski Bistrici poiščete take Iz gozda. Mlada pridelovalca, ki oživljata domačo kmetijo, sta namreč tako poimenovala svojo blagovno znamko. Lubenice, ki tam zrastejo, pa so, kot pravita, zelo sladke.

V preteklem tednu, 20. maja, smo zaznamovali svetovni dan čebel in drugih opraševalcev. Evropska komisija je letos prvič dopustila neposredna plačila po panju kot nadomestilo za opraševalni servis čebel in to je premik v pravo smer, ocenjujejo na Čebelarski zvezi Slovenije. Enako kot Evropska čebelarska zveza pa so nezadovoljni s premajhno zavzetostjo za reševanje problematike ponarejenega medu na evropskem trgu. Tej temi je namenjen začetek oddaje. V njej slišimo, kako svoje sanje o resortu višjega cenovnega razreda uresničujeta Polona in Duško Hlebec iz Bele krajine. Obiskali pa smo tudi največji estonski sejem hrane in kmetijstva.

V kmetijski oddaji tokrat izpostavljamo trenutno eno najbolj perečih tem v panogi, to je suša. Ta kljub vremenskemu preobratu, ki so ga prinesli ledeni možje – z močnejšimi padavinami in nizkimi temperaturami – kmete letos zelo skrbi in povzroča škodo v kmetijski pridelavi. Napovedali bomo tudi tradicionalni festival Dobrote slovenskih kmetij, ki bo v petek odprl vrata na Ptuju, in se ustavili še pri čebelah, tako imenovanih varuhinjah življenja. Njihov dan bomo zaznamovali v sredo, 20. maja.

Na Krasu smo v zadnjih letih priča veliki zaraščenosti površin, zato so zelo dobrodošla prizadevanja za zmanjševanje tovrstnega naravnega procesa. Tako so del sredstev iz evropskih projektov že namenili vnovični oživitvi travniških in pašnih površin. Toda ker je njihova obnova po naravni poti dolgotrajna in nepredvidljiva, so potrebni posegi s setvijo travnih mešanic. Katere so primerne za kraško območje, ki ga je še pred kratkim zaraščal gozd, preučuje Kmetijski inštitut Slovenije s poskusi na posestvu kobilarne Lipica. Pozanimali smo se, kaj vključujejo te raziskave in kakšni so dozdajšnji rezultati. Obiskali smo tudi mednarodni posvet o češnji, ki ga je pripravilo Združenje sadjarjev Brda. Med drugim so opozorili na težave z boleznimi in škodljivci ter ponudili nekaj rešitev zanje. V oddaji pa tudi o izzivih slovensko-italijanskega partnerstva v oljkarstvu.

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je pred kratkim odprlo dva razpisa – IRP 24 daje podporo za vzpostavitev kmetij za mlade kmete, IRP 30 pa je namenjen prenosnikom – za prenos znanja na novo generacijo. V oddaji podrobno o pogojih za prijavo na razpis. Primorsko-Notranjska regija se na področju kmetijstva srečuje z mnogimi izzivi. RRA Zeleni kras je pred kratkim v Pivki pripravila srečanje, na katerem je želela udeležence spodbuditi k razmisleku o vzpostavitvi boljše samooskrbe. Evropski parlament pa bo 18. maja glasoval o rahljanju pravil o gensko spremenjenih organizmih v EU. Če bodo poslanci predlog potrdili, označevanje GSO, ki je zdaj obvezno, ne bo več potrebno, to pa je med potrošniki dvignilo veliko prahu. Po vsej Evropi zato poteka intenzivna kampanja proti tej načrtovani deregulaciji novih genomskih tehnik.

V Sloveniji smo po dvajsetih letih dobili nov zakon o vinu, toda dozdajšnji podzakonski akti veljajo še največ dve leti. Vinogradniki se v glavnem strinjajo, da so bile zaradi neusklajenosti z zakonodajo Evropske unije nujne spremembe na tem področju. Hkrati pa opozarjajo, da jim nekatere od uzakonjenih novosti, na primer v povezavi s certificiranjem oziroma z geografsko označbo vinogradniških površin, ne ustrezajo. Zato je to izziv za nadaljnje pogovore in usklajevanja, se strinjajo na kmetijskem ministrstvu. Pomembne novosti vinske zakonodaje pa se po njihovem nanašajo na register pridelovalcev grozdja in vina, na možnost prestrukturiranja izkrčenih vinogradov in na zasaditev vinogradniških površin brez dovoljenj. V oddaji, ki jo je pripravil Valter Pregelj, govorimo še o uporabi digitalizacije in robotike v oljkarstvu ter o projektu za ohranitev krškopoljskega prašiča kot avtohtone pasme.

Podnebne spremembe narekujejo precejšnja prilagajanja tudi v kmetijstvu oziroma pri pridelavi hrane. Vse pogostejše suše zahtevajo namakanje, le-to pa racionalno ravnanje z vodo. Pri nas za zdaj namakamo samo odstotek vseh obdelovalnih površin, o gospodarnem ravnanju z vodo pa vse bolj razmišljajo tudi živinorejci. V tokratni oddaji predstavljamo tudi projekt INCREASE, ki se ponaša z nagrado Evropske komisije v natečaju poskusov o občanskem raziskovanju. Z njim v posameznih državah preučujejo vedenje različnih sort fižola oziroma nekaterih stročnic.

Naravni materiali, med katerimi je tudi volna, veliko ugodneje vplivajo na počutje človeka kot vseprisotni umetni materiali. Tema oddaje Od setve do žetve je predelava ovčje volne v izdelke. Žal je odkupna cena za večino manjših rejcev nespodbudna in po striženju ovac ovčje runo zavržejo. Pa vendar imamo v državi odkupovalca, ki vso ponujeno volno v Sloveniji odkupi oz. prevzame in predela, okoli 30 % pa je dokupi v tujini. Poleg tega imamo posamezne skupine, ki ohranjajo veščine polstenja, predenja, pletenja in predelujejo surovo volno v tradicionalne butične izdelke. Pogledamo pa tudi prek naših meja.

Povsod po Sloveniji se na veliko noč na mizah znajdejo številne dobrote. Vendar pa se tako praznične jedi kot tudi običaji od kraja do kraja vendarle malce razlikujejo. V Brkinih, na primer, so morali k blagoslovu nesti tudi oblate, namesto potice pa se je na mizi velikokrat znašla pinca. Kmetijski inštitut Slovenije je – po letih zagnanega dela– pred kratkim razvil novo srednje zgodnjo sorto fižola za zrnje KIS AHAC. Njeni ključni odliki sta zgodnje cvetenje in večja odpornost proti podnebnim spremembam. Intenzivno zaraščanje kraške krajine, ki je posledica opuščanja kmetijske obdelave, pa povečuje požarno ogroženost narave in naselij na območju celotnega Krasa, zato strokovnjaki z različnih področij iščejo rešitve, kako se neprijetni situaciji postaviti po robu.

V oddaji Od setve do žetve bomo slišali, zakaj se je več mladih prevzemnikov kmetij, ki so lani kandidirali na razpis, namenjen gorsko hribovskim kmetijam za dvig produktivnosti, pritožilo na negativne odločbe. Dokazujejo, da je bil eden od pogojev postavljen tako, da ga noben prevzemnik, ki je kmetijo prevzel v letu 2024, ni mogel izpolnjevati.

Pozornost bomo namenili tudi gozdarstvu, točneje ekonomskim vidikom gozdov. O varni sečnji in o poklicu arborista pa se bomo pogovarjali z Robertom Čukom, podprvakom svetovnega gozdarskega prvenstva, ki ga je letos prvič gostila Slovenija.