
Sign up to save your podcasts
Or


Dve pričevanji o živi izkušnji ustvarjalne vneme v najtežjih duhovnih in materialnih pogojih, ki pomeni temelj slovenskega gledališča in širše povojne kulturne krajine.
V spomin na dr. Zoro Konjajev, veliko strokovnjakinjo na področju pediatrije in vse življenje dejavno slovensko intelektualko, bomo v oddaji Oder danes poslušali pričevanja in spomine na Slovensko narodno gledališče na osvobojenem ozemlju. Delovalo je med januarjem 1944 in sredino leta 1945, v Črnomlju. Doktorico Zoro Konjajev, ki je takrat delala kot bolničarka v civilni bolnišnici v Kanižarici ter igralko Ivanko Mežan, ki je aktivna še danes, in je svoje znanje pridobivala na odru Slovenskega narodnega gledališča v Črnomlju, smo pred mikrofon povabili leta 2014, po tem, ko je na Festivalu Borštnikovo srečanje potekal simpozij o partizanskem gledališču. Njuna pripoved je spomin na živo izkušnjo ustvarjalne vneme v najtežjih duhovnih in materialnih pogojih, ki pomeni temelj slovenskega gledališča in širše povojne kulturne krajine. Pogovor začenja dr. Zora Konjajev, ki opisuje začetne pogoje za ustanovitev gledališča in drugih državotvornih in institucij v Črnomlju in njegovi okolici konec leta 1943 in pozneje. Vabimo vas k poslušanju!
Ob izidu slovenskega prevoda knjige InExActArt: Autopoietsko gledališče Augusta Boala, priročnik za delo z metodo gledališča zatiranih.
“Sodelujte v predstavi, ki se bo zdaj zdaj začela. In ko se boste vrnili domov, s svojimi bližnjimi igrajte v svojih lastnih igrah. Iščite tisto, kar zmeraj prezrete: tisto, kar je očitno. Kajti gledališče ni samo družabni dogodek, je način življenja. Vsak izmed nas je igralec, akter. Ni dovolj, da samo živimo v svetu, moramo ga dejavno spreminjati”, je leta 2009 zapisal Augusto Boal, brazilski režiser in dramatik.
V petdesetih letih prejšnjega stoletja med diktaturo brazilske vojske začne Augusto Boal razvijati gledališke tehnike, s pomočjo katerih bi znotraj represivne družbene ureditve odprl prostor javnemu govoru in kritičnemu mišljenju. Opirajoč se na kultno knjigo edukatorja Paula Freiere 'Pedagogika zatiranih', razvije tehnike, ki temeljijo na kolektivnem ustvarjanju in aktivni participaciji občinstva – tehnike, danes poznane pod imenom Gledališče zatiranih. Le-te gledajočega spremenijo v delujočega; paradigmo odgovorov zamenjajo s paradigmo vprašanj; sprožijo kritično analizo družbe. V želji iniciirati spremembe.
Ob izidu slovenskega prevoda knjige InExActArt: Autopoietsko gledališče Augusta Boala, priročnik za delo z metodo gledališča zatiranih avtorice dr. Birgit Fritz, lahko v Odru prisluhnete pogovoru z avtorico. Pogovor smo posneli leta 2010, ko je v Sloveniji zasejala prvo seme gledališča zatiranih. Z dr. Birgit Fritz se je pogovarjala Saška Rakef.
Strniševa metafizika ali kdo je rabelj in kdo je klovn
18. novembra 2020 mineva 90 let od rojstva Gregorja Strniše, slovenskega pesnika, dramatika, esejista in pisca besedil za popevke. Njegovo dramsko delo se skupaj z deli Daneta Zajca uvršča v vrhunec slovenske poetične drame, posebnost Strniševe poetike pa je metafizična razsežnost, ki pesniku ponuja izhod iz večnega boja človeških dualizmov, na prvem mestu dobrega in zla. Drama Ljudožerci, ki se dogaja v letu konca druge svetovne vojne v Trnovem v Ljubljani, je v tem pogledu najbolj radikalna, tudi podnaslovljena je: Mrtvaški ples. V oddaji Oder danes ponavljamo oddajo Od premiere do premiere, Ljudožerci, ki so jo v Igranem programu - takrat – Radia Ljubljana posneli leta 1988, po premieri Ljudožercev v Primorskem dramskem gledališču, danes Slovenskem narodnem gledališču Nova Gorica. Predstavo je režiral Mile Korun, ki je, skupaj z novogoriškimi igralci, pripravil tudi radijsko izvedbo. Mimogrede, Mile Korun je Ljudožerce režiral trikrat, poleg omenjene še uprizoritvi leta 1977 v Mestnem gledališču ljubljanskem ter v ljubljanski Drami leta 2002. Urednik oddaj Od premiere do premiere je bil dramaturg Borut Trekman, ki je tudi avtor spremne besede. Vabimo vas k poslušanju!
O likovni dramaturgiji.
Kako iz besedila izluščiti dramaturški ključ, ki določi izbiro lutkovne tehnologije? Kako sporočilo predstave prikazati z oblikami, barvami, uporabljenimi materiali? V tokratni oddaji Oder bomo spregovorili o celostnem oblikovanju lutkovne predstave. Naša sogovornica bo vizualna umetnica, scenografka, kostumografka in slikarka Agata Freyer, ki je oblikovala lutke za več kot 40 lutkovnih predstav, od marionet na žici do lutk tradicionalnega japonskega gledališča bunraku.
Po poti Od skice do lutke – istoimenska razstava je bila leta 2015 na ogled v Bežigrajski galeriji – se je z Agato Freyer sprehodila Saška Rakef.
O dvomu, zmernosti, pogumu, koroni in umetnosti
Kako poiskati srednjo mero ali pravo mero, ko nas kaos nevednosti, pomešan z epidemičnim strahom, preobilje informacij, nepoznavanje in nezaupanje v relevantna znanstvena dognanja ali odločitve različnih oblasti napeljujejo v razlage po načelih teorije zarot? S temi vprašanji so se v ozadju, za spuščeno gledališko zaveso ukvarjali že pred meseci na debatah mednarodnega gledališkega festivala Mladi levi, saj je polje umetnosti morda najvarnejši in najbolj svoboden prostor za pogovore in razmisleke o pravih merah in radikalnostih, tako v gledališču kot dejanskosti. Nekaj iskric tokrat v oddaji Oder, ki bo posvečena trem obravnavanim temam, o katerih so pred meseci svoja razmišljanja delili dr. Renata Salecl, Jure Novak, Miloš Kosec, Muanis Sinanović, Katarina Stegnar in Tjaša Pureber.
Kot navaja Pravilnik iz leta 1973, se Borštnikov prstan podeljuje vsako leto izmenično »najzaslužnejšemu slovenskemu dramskemu igralcu ali igralki«.
Letos mineva petdeset let, odkar je bil na Borštnikovem srečanju prvič podeljen Borštnikov prstan, najvišje stanovsko priznanje za igralski opus. Prva prejemnica je bila Elvira Kralj, prvi prejemnik Vladimir Skrbinšek. S tem znamenitim slovenskim igralcem začenjamo oddajo 50 let Borštnikovega prstana: Prejemniki.
To je druga od dveh oddaj, s katerima se posvečamo 50-letnici podeljevanja Borštnikovega prstana. V njej lahko spremljamo izbrane igralske stvaritve, predvsem dialoge med posameznimi prejemniki. Tudi tokrat pripoved in spomini Toneta Partljiča, dolgoletnega sopotnika Borštnikovega srečanja, širijo pogled na gledališki in festivalski utrip preteklih desetletij.
Prejemniki Borštnikovega prstana v odlomkih iz predstav oziroma radijskih oddaj (po vrstnem redu):
Vladimir Skrbinšek (Borštnikov prstan 1971) kot Papež Pij XII v: Rolf Hochhuth, Namestnik božji, režija Jože Gale, Mestno gledališče ljubljansko, 1966/67. (Na posnetku ga slišimo v dialogu z Zlatkom Šugmanom, prejemnikom leta 1986, kot Patrom Riccardom Fontano.)
Slavko Jan (Borštnikov prstan 1974) kot Orest v: Hugo von Hoffmansthal, Elektra, radijska igra, priredba in režija Maša Slavec, Radio Ljubljana, 17. 2. 1954. (Odlomek uvede Ivan Jerman, prejemnik leta 1980 kot Orestov vzgojitelj.)
Boris Kralj (Borštnikov prstan 1990) kot Grof Kent v: William Shakespeare, Kralj Lear, režija Mile Korun, Drama SNG v Ljubljani, 1963/64. (Na posnetku ga slišimo v dialogu z Danilom Benedičičem, prejemnikom leta 1989, kot Vitezom.)
Polde Bibič (Borštnikov prstan 1984) kot Polonij in Danilo Benedičič (Borštnikov prstan 1989) kot Hamlet v: William Shakespeare, Hamlet, režija Mile Korun, Drama SNG v Ljubljani, 1968/69.
Jurij Souček (Borštnikov prstan 1994) kot Komisar Jeremija in Lojze Rozman (Borštnikov prstan 1988) kot Simon v: Primož Kozak: Afera, režija France Jamnik, Drama SNG v Ljubljani, 1961/62.
Arnold Tovornik (Borštnikov prstan 1972) kot Komisar Jeremija v: Primož Kozak: Afera, režija Branko Gombač, Drama SNG Maribor, 1973/74.
Dare Valič (Borštnikov prstan 2016) kot Aleksander v: Vitomil Zupan, Aleksander praznih rok, režija Mile Korun, Drama SNG v Ljubljani, 1970/71.
Ivan Jerman (Borštnikov prstan 1980) kot Zdravnik v: Max Frisch, Andorra, režija Viktor Molka, Drama SNG v Ljubljani, 1962/63. (Na posnetku ga slišimo v dialogu s Poldetom Bibičem, prejemnikom leta 1984, kot Andrijem.)
Maks Furijan (Borštnikov prstan 1978) kot Učitelj v: Max Frisch, Andorra, režija Viktor Molka, Drama SNG v Ljubljani, 1962/63. (Na posnetku ga slišimo v dialogu s Poldetom Bibičem, prejemnikom leta 1984, kot Andrijem.)
Bert Sotlar (Borštnikov prstan 1982) kot Ponza v: Luigi Pirandello, Kaj je resnica, režija Andrej Hieng, Drama SNG v Ljubljani, 1966/67.
Igor Samobor (Borštnikov prstan 2012) kot Peer Gynt in Ivo Ban (Borštnikov prstan 1996) kot Dovrejski starina v: Henrik Ibsen, Peer Gynt, režija Slobodan Unkovski, Drama SNG v Ljubljani, 1991/92.
Rado Nakrst (Borštnikov prstan 1976) kot Policaj v: Anton Leskovec, Dva bregova, režija Jože Babič, SSG v Trstu, 1975/76.
Janez Hočevar (Borštnikov prstan 2010) kot Jerman in Zlatko Šugman (Borštnikov prstan 1986) kot Župnik v: Ivan Cankar, Hlapci, režija Dušan Jovanović, Mestno gledališče ljubljansko, 1980/81.
Janez Bermež (Borštnikov prstan 1998) kot Julijan Ščuka v: Ivan Cankar, Za narodov blagor, režija Mile Korun, SLG Celje, 1966/67. (Na posnetku ga slišimo v dialogu z Aleksandrom Krošlom, prejemnikom leta 2000, kot Aleksejem pl. Gornikom.)
Aleksander Krošl (Borštnikov prstan 2000) kot Florijan Falac in Bine Matoh (Borštnikov prstan 2004) kot Peter Pajot v: Gregor Strniša, Ljudožerci, režija Mile Korun, PDG Nova Gorica, 1987/88.
Radko Polič (Borštnikov prstan 2002) kot Dr. Poročevalec v: Dominik Smole, Zlata čeveljčka, režija Mile Korun, Drama SNG v Ljubljani, 1982/83.
Peter Ternovšek (Borštnikov prstan 2006) kot Peter v: Tone Partljič, Ščuke pa ni, režija Jože Babič, Drama SNG Maribor, 1973/74.
Boris Cavazza (Borštnikov prstan 1992) kot Skapin in Aleksander Valič (Borštnikov prstan 2008) kot Geront v: Jean-Baptiste Poquelin Moliere: Skapinove zvijače, Literarni večer: Boris Cavazza, redaktor France Vurnik, Radio Ljubljana, 15. 5. 1986.
Janez Škof (Borštnikov prstan 2018) kot Amor v: Emil Filipčič, Psiha, režija Vito Taufer, Slovensko mladinsko gledališče, 1993/94.
Vlado Novak (Borštnikov prstan 2014) kot Baron Naletel in Peter Boštjančič (Borštnikov prstan 2020, najnovejši prejemnik) kot Matiček v: Anton Tomaž Linhart, Ta veseli dan ali Matiček se ženi, režija Vito Taufer, SLG Celje, 1993/94.
V oddaji so uporabljeni: gradivo iz arhiva RTV Slovenija in gradivo, ki ga hrani Slovenski gledališki inštitut – Gledališki muzej ter zvočni zapisi iz videoposnetkov predstav v avtorstvu Toneta Stojka.
Avtorici oddaje sta Petra Tanko in Ana Perne. Zvočno so jo sooblikovali tonski mojstri Radia Slovenija, končno zvočno podobo je oblikoval Miha Juvan. Vezno besedilo je brala Lidija Hartman, glasbena oprema: Marko Šetinc. Posneto v studiih Radia Slovenija in Radia Maribor, med julijem in oktobrom 2020.
Oddaji 50 let Borštnikovega prstana: Prejemnice in Prejemniki sta nastali v sodelovanju Tretjega programa RAS in Slovenskega gledališkega inštituta - Gledališkega muzeja, v partnerstvu s Festivalom Borštnikovo srečanje.
"Prstan mora biti iz čistega zlata, težak je 24 gramov, na treh straneh ima relief: na vrhu grško masko, na eni strani je Shakespeare in na drugi Cankar." Tone Partljič o zamisli Branka Gombača za Borštnikov prstan
Letos mineva petdeset let, odkar je bil na Borštnikovem srečanju prvič podeljen Borštnikov prstan, najvišje stanovsko priznanje za igralski opus. Prstan se po zgledu izjemne vloge, ki jo ima Ignacij Borštnik za slovensko gledališče – še posebej kot utemeljitelj slovenske gledališke igralske omike –, vsako leto podeljuje izmenično, kot navaja Pravilnik iz leta 1973, »najzaslužnejšemu slovenskemu dramskemu igralcu ali igralki«.
V prvi od dveh oddaj, s katerima se posvečamo 50. obletnici podeljevanja Borštnikovega prstana, lahko spremljamo izbrane igralske stvaritve, predvsem dialoge med posameznimi prejemnicami, medtem ko drugo oddajo sestavljajo zvočni posnetki njihovih igralskih kolegov. Pripoved in spomini Toneta Partljiča, dolgoletnega sopotnika Borštnikovega srečanja, prepletajo izbrane odlomke in vzpostavljajo živ stik med nesnovno kulturno dediščino in današnjim dnem.
Prejemnice Borštnikovega prstana v odlomkih iz predstav oziroma radijskih iger (po vrstnem redu):
Vida Juvan (Borštnikov prstan 1977) kot Martha Brewster in Elvira Kralj (Borštnikov prstan 1970, prva prejemnica) kot Abby Brewster v: Joseph Kesselring, Arzenik in stare čipke, režija Žarko Petan, Drama SNG v Ljubljani, 1963/64.
Milada Kalezić (Borštnikov prstan 2011) kot Viola in Anica Kumer (Borštnikov prstan 2003) kot Olivija v: William Shakespeare, Kar hočete, režija Mile Korun, SLG Celje, 1986/87.
Iva Zupančič (Borštnikov prstan 1997) kot Reka v: Dane Zajc, Otroka reke, Literarni večer: Iva Zupančič, avtorica Rapa Šuklje, Radio Ljubljana, 16. 6. 1966.
Ančka Levar (Borštnikov prstan 1975) kot Hrizotemis in Mira Danilova (Borštnikov prstan 1973) kot Elektra v: Hugo von Hoffmansthal, Elektra, radijska igra, priredba in režija Maša Slavec, Radio Ljubljana, 17. 2. 1954.
Milena Muhič (Borštnikov prstan 1993) kot Sestra Angelika od Svetega Janeza in Angelca Jenčič Janko (Borštnikov prstan 1987) kot Mati Katarina Agneza od Svetega Pavla v: Henry de Montherlant, Port-Royal, režija Voja Soldatović, Drama SNG Maribor, 1979/80.
Ivanka Mežan (Borštnikov prstan 1995) kot Dominika v: Miha Remec, Delavnica oblakov, režija Mile Korun, Drama SNG v Ljubljani, 1966/67. (Na posnetku je med ostalimi ženskimi glasovi razločno slišati tudi Štefko Drolc, prejemnico leta 1983, kot Marijo.)
Vladoša Simčič (Borštnikov prstan 1981) kot Vida v: Matej Bor, Raztrganci, radijska igra, režija Jože Tiran, Radio Ljubljana, 25. 4. 1951.
Majda Potokar (Borštnikov prstan 1985) kot Julija in Štefka Drolc (Borštnikov prstan 1983) kot Agnes v: Edward Albee, Kočljivo ravnovesje, režija Miran Herzog, Drama SNG v Ljubljani, 1968/69.
Ljerka Belak (Borštnikov prstan 2015) kot Clara v: Thomas Bernhard, Pred upokojitvijo, režija Mile Korun, Mestno gledališče ljubljansko, 1994/95. (Na posnetku je slišati tudi Jožico Avbelj, prejemnico leta 2001, kot Vero.)
Marinka Štern (Borštnikov prstan 2019) kot Insa Breydenbach in Olga Kacjan (Borštnikov prstan 2013) kot Elisabeth Kelch v: Botho Strauss, Ena in druga, režija Ivica Buljan, Slovensko mladinsko gledališče, 2005/06.
Sava Sever (Borštnikov prstan 1979) kot Lavra Lenbachova v: Miroslav Krleža, V agoniji, režija France Jamnik, Drama SNG v Ljubljani, 1962/63.
Miranda Caharija (Borštnikov prstan 2005) kot Veronika in Mira Sardoč (Borštnikov prstan 1991) kot Sida v: Oton Župančič, Veronika Deseniška, režija Jože Babič, SSG v Trstu, 1977/78.
Minu Kjuder (Borštnikov prstan 2009) kot Sofja Aleksandrovna v: Anton Pavlovič Čehov, Striček Vanja, režija Branko Gombač, Drama SNG Maribor, 1974/75. (Dialog na posnetku uvede Milena Muhič, prejemnica leta 1993, kot Jelena Andrejevna.)
Saša Pavček (Borštnikov prstan 2017) kot Irina, Silva Čušin (Borštnikov prstan 2007) kot Olga in Milena Zupančič (Borštnikov prstan 1999) kot Maša v: Anton Pavlovič Čehov, Tri sestre, režija Meta Hočevar, SNG Drama Ljubljana, 1995/96.
Jožica Avbelj (Borštnikov prstan 2001) kot B v: Edward Albee, Tri visoke ženske, režija Mateja Koležnik, Mestno gledališče ljubljansko, 1996/97. (Odlomek zaključi Štefka Drolc, prejemnica leta 1983, kot A.)
V oddaji so uporabljeni: gradivo iz arhiva RTV Slovenija in gradivo, ki ga hrani Slovenski gledališki inštitut – Gledališki muzej ter zvočni zapisi iz videoposnetkov predstav v avtorstvu Toneta Stojka.
Avtorici oddaje sta Petra Tanko in Ana Perne. Zvočno so jo sooblikovali tonski mojstri Radia Slovenija, končno zvočno podobo je oblikoval Miha Klemenčič. Vezno besedilo je brala Lidija Hartman, glasbena oprema: Marko Šetinc. Posneto v studiih Radia Slovenija in Radia Maribor, med julijem in oktobrom 2020.
Oddaji 50 let Borštnikovega prstana: Prejemnice in Prejemniki sta nastali v sodelovanju Tretjega programa RAS in Slovenskega gledališkega inštituta - Gledališkega muzeja, avtorici obeh oddaj sta Petra Tanko in Ana Perne. Javno predvajanje na 55. Festivalu Borštnikovo srečanje 13. oktobra 2020, ob 14.05, v zgornji avli SNG Drame Maribor.
Fakulteta za kemijo in AGRFT na srečanju časa in skupnega prostora.
Po dolgih desetletjih iskanja ustrezne rešitve, se Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo Univerze v Ljubljani končno nasmihajo lepši časi in s tem boljši pogoji za poučevanje umetnosti, zajetih v nazivu. Ob Aškerčevi cesti v Ljubljani, na mestu, kjer je bila do selitve Fakulteta za kemijo, so zgradili popolnoma novo stavbo – kar se je pokazalo kot finančno najustreznejša možnost – ki pa je ohranila vse elemente kulturne dediščine, ki so jo Ljubljani in Sloveniji zapustili Plečnikovi študenti v 30-ih letih minulega stoletja. Na gradbišču nove AGRFT smo se srečali s Tomažem Gubenškom, dekanom Akademije, in se pogovorili tako o novi stavbi kot tudi Akademiji kot ustanovi z določenimi zahtevami in nujnostmi.
Novi boji mladih v Klubu dolenjskih visokošolcev in sodobne gledališke vizije.
"Dolgo je že klilo v mladih srcih na skrivaj hrepenenje po življenju, po razodevanju, po besedi. Na tihem se je pripravljalo in sililo na dan. Ko je dozorelo, tedaj je z radostnim krikom izbruhnilo in splamtelo v svet."
To piše v knjigi z naslovom Novomeška pomlad Marjana Mušiča, ki je kulturno – umetniško avantgardno gibanje tudi poimenoval in opisal enodnevno manifestacijo, na kateri so se združeno predstavili mladi dolenjski visokošolci. To se je zgodilo 26. septembra 1920.
O času novih, prevratniških, revolucionarnih in avantgardnih zamisli po prvem, velikem globalnem spopadu, današnje refleksije novomeške pomladi ter funkcije in vloge sodobnih gledaliških ustvarjalcev pri spremembah v družbi. O tem v oddaji Oder režiser in ravnatelj Anton Podbevšek teatra Matjaž Berger in avtorica razstave Let novomeške pomladi Jasna Kocuvan Štukelj, kustodinja Dolenjskega muzeja.
"Maska ni revija, ki zgolj reflektira kar je v umetnosti prisotno, ampak dostikrat predhodi tisto, kar nastaja oziroma ustvarja neko diskurzivno atmosfero in tako lahko sooblikuje umetniško prakso." Alja Lobnik
Gledališka revija Maska je prvič izšla septembra leta 1920, bila je prva gledališka revija v Kraljevini SHS in v Evropi. Žal je po letu dnu ugasnila, vendar se je sredi 80-ih, pod imenom Maske ponovno zbudila, leta 1991 pa si ponovno nadela izvirno ime Maska. Od leta 1985 do danes izhaja kontinuirano. 100-letnica ustanovitve sovpada z izdajo 200. številke Maske.
O pionirskem letu in okoliščinah, ki so botrovale nastanku in zatonu revije, bomo v oddaji Oder poslušali besedilo Katarine Kocijančič s Slovenskega gledališkega inštituta. O pomenu in poslanstvu revije Maska v sedanjosti, pa sta spregovorili urednici Pia Brezavšček in Alja Lobnik ter Janez Janša, direktor zavoda Maska. Vabimo vas k poslušanju!
From the publisher's feed

0 Listeners