Oder

53. Borštnikovo srečanje je v polnem teku že od začetka prejšnjega tedna. Tekmovalni program se je začel v soboto, deset predstav, ki se potegujejo za Boršnikove nagrade in ki predstavljajo trenutni vpogled v mišljenje in delovanje slovenskega gledališča, je izbrala Zala Dobovšek.

foto: Damjan Švarc

V Slovenskem mladinskem gledališču so sezono začeli s predstavo po besedilu Simone Semenič: še ni naslova. Režiral jo je Tomi Janežič, ki se po desetletju dela na tujem, vrača v slovensko gledališče. O uspešni predstavi, njenem nastanku in posebnostih se bomo pogovarjali z igralkami in igralci, ki so jo soustvarili, med njimi so: Daša Doberšek, Anja Novak, Daniel Day Škufca in Stane Tomazin. Vabimo vas k poslušanju!

foto: Žiga Koritnik

Simona Semenič, dramska pisateljica in performerka, je letošnja prejemnica nagrade prešernovega sklada, večkratna Grumova nagrajenka, njena besedila so bila prevedena in uprizorjena doma in v tujini. Je avtorica mlade zrele generacije, ki ima močan vpliv na slovensko sodobno dramatiko s svojimi gledališkimi deli, zaslužna pa je tudi za razvoj in samorazvoj dramskega pisanja, najprej s skupino Preglej, pozneje z dramskimi delavnicami na Tednu slovenske drame. Njena značilnost in posebnost pa je tudi v tem, da kot celostna ustvarjalka nekatera dela napiše tudi za lastno izvajanje, je torej tudi performerka in tudi na tem področju eksperimentalna in inovativna. Festival Mesto žensk je letos programski sklop Mesto umetnic posvetil Simoni Semenič, in v njem cikel: Abonma Simona Semenič, v katerem se bodo zvrstili performansi, predstave, predavanja in bralna uprizoritev najnovejšega odrskega dela, revija Amfiteater pa je v sodelovanju s Filozofsko fakulteto Univerze v Ljubljani in Slovenskim gledališkim inštitutom pripravila tudi simpozij o dramatiki Semeničeve, z naslovom Vsak cuka svojo delicijo, mi pa smo pripravili oddajo Oder, v kateri bodo Maja Šorli, Alja Lobnik in Janez Janša na kratko predstavili svoj pogled na dramsko in uprizoritveno poetiko Simone Semenič.

O vsebini, estetiki in produkcijskem modelu kraljev in kraljic preobleke, ustvarjalk in ustvarjalcev LGBT skupnosti, ki delujejo pod okriljem kluba Tiffany, se bomo pogovarjali s producentom in performerjem Jernejem Škofom.

Avtor fotografije: Simao Bessa

Obeleževanje 70. obletnice ustanovitve Lutkovnega gledališča Ljubljana je v svojo ustvarjalno zanko ujel lutkovni režiser Matija Solce in z ekipo ustvaril posebno gledališko doživetje, v katerem sodeluje ves igralski in tehnični kolektiv ter uprava LGL-ja, pevski zbori, ki delujejo v Mestnem domu, drugi ustvarjalci ter občinstvo. Praznovanje tako postaja totalno gledališče, site – specific instalacija, skupinska in individualna izkušnja, ki jo vsebinsko niansira zgodba o Mojstru in Margareti in drugi motivi iz istoimenskega romana M.A. Bulgakova. O predstavi Vražji triptih se je z Matijem Solcetom in Tomašem Žižko, vizualnim umetnikom in soavtorjem predstave pogovarjala Petra Tanko. Vabimo vas k poslušanju!

foto: LGL

V oddaji Oder se bomo pogovarjali z lutkovnim umetnikom Branetom Solcetom. Njegova ustvarjalna obsesija je papir. Že v zgodnjih 80-ih je ustanovil gledališče Papilu (pozneje preimenovano v Papelito) in s predstavami prepotoval Evropo, Japonsko, ZDA, Izrael in širše. Je avtor vseh elementov: režije, scenografije, glasbe, likovne podobe, animacije, njegove predstave pa pripovedujejo brez besed. Poleg lutkovnih miniaturk ga poznamo tudi po velikih lutkah, s katerimi je sodeloval na Protestivalu, med protesti v Ljubljani pozimi 2012 in drugod, naše zadnje srečanje pa je bilo na festivalu Plavajoči grad, zadnji julijski konec tedna na gradu Snežnik. Vabimo vas k poslušanju!

fotografija iz predstave Strigu - migu, vir: arhiv LGL

V Ljubljani, v Stari mestni elektrarni – Elektro Ljubljana te dni poteka festival Mladi levi, 21-ti po vrsti. Na sporedu je, poleg gostujočih predstav iz tujine ter nekaterih domačih, ki smo jim že namenili pozornost v radijskem etru, predstava Heroj 2.0 – predstava vseh predstav. Njena avtorja in izvajalca sta Uroš Kaurin in Vito Weis. Pred leti sta v Slovenskem mladinskem gledališču ustvarila predstavo Heroj 1.0, več o njej, o aktualni, Heroj 2.0 in o zamislih za prihodnost, pa bomo izvedeli v pogovoru z Vitom Weisom. Vabimo vas k poslušanju!

foto: www.spanskiborci.si

Participatorne umetniške prakse so eden izmed načinov približevanja občinstvu, pa tudi poskus doseganja novih občinstev. Razvoj občinstev je prednostna naloga na nadnacionalni ravni, s to prioriteto pa imajo opravka tudi odločevalci v nacionalnem okviru; lahko bi rekli, da gre za prioriteto, ki je – tudi glede na razmah umetniških praks tega žanra – v vzponu. In tudi v modi. Hkrati pa je, kot so v kontekstu mednarodnega projekta Create to Connect/Ustvarjati, da bi se povezovali zapisali v zavodu Bunker, razvoj občinstev tudi nujnost, ki se poraja iz položaja v družbeno-politični in kulturno-umetniški realnosti.

O participatornih umetniških praksah se bomo pogovarjali z Nevenko Koprivšek in Almo R. Selimović iz zavoda Bunker. Naši sogovorniki pa bodo tudi umetniki, ki ustvarjajo z občinstvi: portugalski umetniški par Ana Borralho in Joam Galante ter Darren O'Donnell in Alice Fleming iz kanadskega kolektiva Mammalian Diving Reflex. Njihovo delo bomo lahko videli tudi v okviru letošnjega programa Mladih levov.\t

Avtorica fotografije: Nada Žgank

Še ena gledališka sezona se je poslovila. O tem, kaj smo v preteklih mesecih videli in kako smo na to gledali, smo se pogovarjali z Niko Leskovšek in Nenadom Jelesijevićem. Vabimo vas k poslušanju!

iz predstave: L. Jurišić, M. Mandić: Skupaj, foto: Matija Lukić

»Cenzura nikakor ne očisti družbe vsega, kar je v njej slabega. Cenzura očisti javni diskurz – iz njega izbriše pogovor.«

Svetlana Mintcheva, strokovnjakinja za cenzuro v umetnosti in direktorica programov pri Nacionalni zvezi proti cenzuri v Združenih državah Amerike, o vprašanju sodobne cenzure razmišlja na primeru sodobnih umetniških praks.