V podkastu Odprto smo enodružinskim hišam posvetili že kar nekaj pogovorov. Tematika je zares obsežna in neizčrpna, predvsem ker zaradi novih projektov ponuja tudi vedno nove priložnosti za pogovor. O nagrajenem projektu enodružinske hiše smo se tokrat pogovarjali z Juretom Henigsmanom, Vidom de Glerio in Sašo Štuhec iz biroja STRIP LAB. Hiša nad mestom je namreč letos prejela nagrado Zlati svinčnik ZAPS za odlično realizacijo. Žirija je prepoznala, da arhitekturni koncept hiše »spretno izkorišča naravne značilnosti mikro-lokacije in »posojeno« krajino daljnosežnih razgledov čez Mursko polje. Hiša se tako zliva z okolico, kot da bi tja vedno pripadala,« zato ne preseneča, da je bil projekt nominiran tudi za nagrado Piranesi leta 2024.

V biroju STRIP LAB, ki ga poimenujejo tudi Laboratorij za trajnostne strategije, sledijo viziji, da je napredek v razumevanju in delovanju v prostoru možen le skozi interdisciplinarni pristop. Zato pri svojem delu sodelujejo z vsemi deležniki, ki prostor razumejo kot vrednoto. S svojimi projekti in delom želijo prispevati k ustvarjanju trajnostnega in avtentičnega okolja, usmerjenega v prihodnost. Arhitekturo povezujejo z urbanizmom, krajinsko arhitekturo in oblikovanjem ter kreativnim pristopom na strateški ravni. Sodelujejo z javnimi naročniki, nevladnimi organizacijami, podjetji in posamezniki. Vse z namenom ustvarjanja trajnostnega in avtentičnega prostora, namenjenega sodobnemu bivanju in prihodnosti.

Prisluhnite podkastu Odprto!

Tudi v letošnjem letu smo se v Evropi soočali z vročinskimi valovi, sušo, silovitimi neurji in poplavami. Rekordne temperature zraka, sušna obdobja, huda neurja in drugi ekstremni dogodki so v zadnjih letih vse pogostejši in tudi intenzivnejši. Podnebna kriza, ki zahteva prilagajanje, hitre odzive in dolgoročne celovite ukrepe, se zaostruje. Globalno segrevanje vpliva na kakovost življenja in zdravje ljudi, pri čemer je pojav ekstremne vročine za življenje v mestih še bolj pereče vprašanje kot na podeželju. Približno 75 odstotkov Evropejcev živi na urbanih območjih in v prihodnosti bo ta odstotek še višji. Analize švicarskega inštituta Crowther Lab napovedujejo Ljubljani do leta 2050 dvig temperature za kar 8 °C, kar je največ med vsemi mesti v svetovnem merilu.

O odpornosti mest ob poglabljanju podnebne krize in tem, kako so na podnebne spremembe pripravljena slovenska mesta, smo se v tokratni epizodi podkasta Odprto pogovarjali s krajinsko arhitektko in docentko Darjo Matjašec z Oddelka za krajinsko arhitekturo ljubljanske Biotehniške fakultete.

Z Nejcem Florjancem sta mentorja študentom, ki na mednarodnih natečajih dosegajo vrhunske rezultate tako v Evropi, Aziji in Južni Ameriki. S študenti preizprašujeta razvoj mest in se ukvarjata s trajnostno mobilnostjo, družbeno segregacijo in prilagajanjem na podnebne spremembe. Leta 2022 je bila nominirana za najboljšo mentorico znotraj evropskih krajinskoarhitekturnih šol. Za umetniške dosežke je prejela več stanovskih nagrad in priznanj na državni in mednarodni ravni. Je prejemnica dveh Plečnikovih medalj, dveh zlatih svinčnikov Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije, priznanja Društva krajinskih arhitektov Slovenije, nagrade OHS ter številnih mednarodnih nagrad in nominacij.

Darja Matjašec je družbeno angažirana strokovnjakinja, ki javno izraža kritični odnos do stanja prostora in sodeluje s civilnimi iniciativami ter jim pomaga artikulirati njihovo pravico do prostora.

Prisluhnite podkastu Odprto!

V tokratnem podkastu Odprto gostimo arhitekturni biro Void arhitektura, letošnje dobitnike nagrade Zlati svinčnik za odlično realizacijo, ki jo je žirija Zbornice za arhitekturo in prostor podelila projektu Pokopališče Ankaran. Nagrada poudarja arhitekturo, ki presega zgolj funkcionalni okvir in prispeva k oblikovanju prostora, ki bogati skupnost. Pokopališče v Ankaranu izstopa prav po tem: s tišino, zadržanostjo in spoštovanjem do prostora ustvarja prostor, ki nagovarja spomin, skupnost in odnos do minljivosti.

Z Mino Hiršman, Urošem Rustjo in Primožem Žitnikom smo se pogovarjali o nastanku biroja in o njihovem skupnem arhitekturnem jeziku, ki se opira na razumevanje konteksta, občutljivost do različnih uporabnikov in odgovornost do prostora. Dotaknili smo se njihovih natečajnih projektov, prenov kulturne dediščine ter načrtovanja javnih prostorov, ki temeljijo na spoštovanju krajine in družbenega okolja.

Poseben del pogovora smo namenili projektom, ki posegajo v manj vidna, a družbeno izjemno pomembna področja – tako imenovano arhitekturo travme. Void arhitekti so sodelovali na natečajih za zapor na Igu in za novo sodno stavbo, kjer se arhitektura sooča z vprašanji pravičnosti, odgovornosti in družbenih posledic. Govorili smo o tem, kako lahko arhitektura oblikuje odnose moči, a jih hkrati tudi mehča ter kako lahko ustvarja pogoje za dostojanstvo, refleksijo in rehabilitacijo.

Pogovor razkriva arhitekturo kot družbeno prakso, ki povezuje človeka, prostor in skupnost ter pokaže, kaj pomeni, ko nagrada potrdi, da je prav tišja, nevsiljiva arhitektura tista, ki pusti najgloblji vtis.

Prisluhnite podkastu Odprto!

V tokratnem podkastu Odprto gostimo soustanovitelja arhitekturnega biroja KIP arhitekti, Ano Kosi in Ognena Arsova. Posvetili smo se pojmu mojstrstva v arhitekturi in gradbeništvu ter odnosu med arhitektom in izvajalcem. Razpravljali smo o razmerju med načrtovanjem in materializacijo arhitekture ter o ključni vlogi človeškega faktorja v procesu gradnje.

Osrednji del pogovora je bil projekt Mojstri gradijo, s katerim sta v Slovenskem paviljonu na 19. Bienalu arhitekture v Benetkah poudarila vlogo praktičnega znanja, ročnih veščin in mojstrskih kompetenc gradbenih delavcev.

Projekt je skozi eksperimentalni proces raziskoval razmerje arhitekt – mojster – arhitektura, ter fokus od ideje preusmerjal na materializacijo arhitekture. Celotna zamisel paviljona se uteleša v totemih, katerih zasnova in izvedba izhaja iz gradbenih tehnik, značilnih za sodobna gradbišča. Materializacija tudi najbolj prefinjene in umetniško ekspresivne arhitekture poteka na surovih in glasnih gradbiščih, ki so v popolnem kontrastu s prostori, kjer se arhitekturo načrtuje.

V oddaji smo se dotaknili tudi zgodovinskega konteksta arhitekturnega poklica, izzivov sodobnega gradbeništva ter postopnemu izginjanju ključnih kompetenc. Govorili smo o pomenu razumevanja izvedbenih načrtov in o sodelovanju z mojstri na gradbišču.

Vabljeni k poslušanju podkasta Odprto #41, ki ponuja vpogled v proces materializacije arhitekture ter poudarja, kako pomemben je dialog med teorijo in prakso.

Slovenski paviljon si lahko na arhitekturnem bienalu v Benetkah ogledate še do 23. novembra.

Še opazimo skriti prehod, ki povezuje mestno promenado z zelenim objemom parka?

Koliko pogledov, koliko mimobežnih duš in spominov še ujame ta, nekoč priljubljen prostor tistih, ki so iskali nekaj več, nekaj boljšega?

Pasaža zanimivih izložb in trgovin, naključnih srečanj in nakupov, nepredstavljivi vonj New Yorka ... na ljubljanski način.

Ko pasaža ni bila le prehod, temveč destinacija.

Nemogoče je ujeti vse, kar se je zgodilo v njenem objemu.

Morda le utrinek, trenutek dveh pasantov, ki sta v njej za hip našla zavetje

in se zapisala v zvočni impresiji Nevihta v pasaži.

-

Zvočna impresija, Nevihta v pasaži, je nastala ob razstavi Prva ljubljanska pasaža: pasaža Nebotičnik in pasaža Viktoria. Razstava bo na ogled od 15. oktobra do 3. decembra 2025 v pasaži Nebotičnik.

Scenarij: Alenka Selčan Božič

Interpretacija: Maša Drganc, Robert Veselko, Primož Pirnat

Oblikovanje zvoka: Sašo Kalan, studio Sonolab

Projekt podpirata Ministrstvo za kulturo in Mestna občina Ljubljana.

Foto: Marjan Ciglič, 1966, hrani Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije

V novi epizodi podkasta Odprto se posvečamo eni najopaznejših modernističnih stavb v Ljubljani – nekdanjemu Poslovno-prodajnemu centru Slovenijales na Dunajski cesti, danes v lasti Zavarovalnice Triglav. Stavba, ki jo je zasnoval arhitekt Milan Mihelič, je bila ob odprtju 9. maja 1979 simbol gospodarske moči in enega največjih trgovskih sistemov v takratni Jugoslaviji. Po izselitvi trgovine leta 2012 je Slovenijales več let sameval. Kletne prostore je občasno uporabljalo Gospodarsko razstavišče, preostanek pa je ostal prazen. Zapuščena zgradba, nekoč ponos modernizma, je dolgo čakala na novo priložnost. Preobrat je prinesla celovita prenova, ki jo je vodil arhitekt Andrej Mlakar iz Studia Krog. Projekt je bil več kot tehnična posodobitev – bil je dialog z izvirno arhitekturo in iskanje ravnotežja med dediščino in sodobnostjo.

Ob prenovi je bilo potrebno v stavbo uvesti nove funkcije. V prvem nadstropju so morali zagotoviti kakovostne pogoje za pisarniške prostore Evropske komisije in Evropskega parlamenta. Med rešitvami izstopa inovativna dvojna fasada: zunanja opna ohranja Miheličevo podobo stavbe, notranja pa omogoča boljšo osvetlitev in sledi novi razporeditvi prostorov. V drugem nadstropju so z uvedbo ozelenjenih atrijev izboljšali naravno osvetlitev in ustvarili prijaznejše delovno okolje.

Prenova je prinesla tudi energetsko sanacijo, s katero stavba zdaj dosega energetski razred B. S tem je Slovenijales postal primer, kako je mogoče modernistično arhitekturo posodobiti na trajnosten način, ne da bi pri tem izgubila svojo identiteto.

V pogovoru z Andrejem Mlakarjem odpiramo vprašanja, kako danes razumemo vrednost modernistične arhitekture, zakaj jo je pomembno ohranjati in kako jo lahko prilagodimo sodobnim uporabnikom. Dotaknemo se tudi njegovih drugih projektov ter razmišljanja, kako prenova obstoječih stavb vedno znova preizkuša meje med ohranjanjem, prilagoditvijo in inovacijo.

Vabljeni k poslušanju podkasta, v katerem spoznavamo zgodbo stavbe Slovenijales, od praznine do prenovljene vloge v mestu. Razmišljamo, kako arhitektura preteklosti lahko prepričljivo živi v sedanjosti.

V prvem delu podkasta o slovenski hiši smo z gostoma Nejcem Prahom in Milošem Koscem skušali prepoznati tipično sodobno slovensko hišo in jo s tem ločiti od njenih predhodnic. Groba opredelitev in umestitev v družbeni, časovni in prostorski kontekst predstavljata izhodišče za drugi del, v katerem se gosta Mitja Zorc in Uroš Mikanovič najprej opredelita do delovnih hipotez iz prvega dela in nadaljujeta z razbiranjem elementov, ki jo sestavljajo.

Kateri elementi torej gradijo sodobno slovensko hišo? Kako se razlikujejo od elementov, ki so slovensko hišo gradili v preteklih desetletjih, stoletjih? Zakaj so takšni, kako so nastali? Jih lahko razvrstimo po pomenu ali prostorski vlogi?

-

Če poskusimo s povzetkom: graditelj sodobne slovenske hiše razmišlja na relaciji uporabnik-investitor, ki poskuša odpraviti napake samograditeljev od 60-ih do 80-ih. Veliko pomena daje udobju, izkoristku prostora in učinkovitosti vgrajenih elementov. Tipičen tloris in prerez sodobne slovenske hiše sta vse bolj vnaprej določena, v uveljavljenem razporedu bivalnih prostorov v pritličju in spalnih v nadstropju ali mansardi pilita še zadnje nepreizkušene izboljšave. Vhodni del parcele se oddalji od klasične reprezentance stanovalcev hiše na javni prostor ulice in postaja predvsem pragmatičen razpored servisnih prostorov, ki uporabnika kar najhitreje in udobno pospremijo od prihoda z avtom do kavča. Hiše se ukvarjajo predvsem s problemom udobnega in efektivnega bivanja do robov parcele in manj z vzajemnim oblikovanjem skupnega prostora med njimi. Pritličje z dnevno-bivalnimi prostori se spusti na nivo terena in omogoča neoviran prehod na vedno zeleno, včasih kar umetno, trato, ki jo v vogalu prekinja manjši zelenjavni vrt. Za razliko od transformatorjev, ki so v oblikovanju in zasnovi iskali samograditeljev jaz in izraz, sodobna hiša išče še stoto rešitev iste, vnaprej podane prostorske formule v izvedenkah minimalizma za popularni okus. Manj je torej več, oblika pa sledi funkciji.

Ne zveni najbolj obetavno, a tako gosti prvega kot drugega dela podkasta nad sodobno slovensko hiše (še) ne obupajo. Priložnost pa, paradoksalno, vidijo predvsem v praznem prostoru okoli nje - v vrtu, ki se mu s spustom na nivo terena in velikimi okenskimi odprtinami približajo dnevno-bivalni prostori v pritličju.

Pričakovati je, da bo lastništvo in bivanje v hiši z vrtom še nekaj časa popularni ideal domovanja na Slovenskem. O tem, kako drugače bomo iste hiše uporabljali v prihodnosti, če bomo raj za štirimi vrtnimi ograjami še naprej uživali vsak posebej, kdaj se bo množica hiš od svojih posamičnih problemov obrnila k problemom grajenja naselja, pa morda čez nekaj let.

Prisluhnite podkastu Odprto!

Podnebne spremembe v zadnjih letih vse bolj ogrožajo naš način življenja, hkrati pa so postale grožnja tudi našemu premoženju. Ekstremni vremenski dogodki, kot so neurja, toča, močni vetrovi in poplave, so vse pogostejši in intenzivnejši. Podatki kažejo, da bo podobnih dogodkov v prihodnosti še več, saj se temperature dvigajo, vremenski sistemi pa postajajo vse bolj nestanovitni in nepredvidljivi.

V tokratnem podkastu smo se pogovarjali o tveganjih izgube vrednosti naših stavb in domov zaradi izpostavljenosti vremenskim in drugim tveganjem. Raziskali smo, kako se zavarovalnice soočajo s podnebnimi izzivi in kako lahko lastniki nepremičnin sami zmanjšajo tveganja. V oddaji smo gostili Uroša Metličarja, direktorja premoženjskih škod iz Zavarovalnice Triglav.

Prisluhnite podkastu Odprto!

Tokrat bomo govorili o osnovnem gradniku našega prostora – govorili bomo o tipični slovenski hiši. Verjetno ni nezaslišano, če trdimo, da slovenska hiša, kot jo poznamo iz literature preteklega stoletja, ne predstavlja več povprečne slovenske hiše. Alpske, panonske, kraške in druge tipične hiše razumemo bolj kot primere iz zgodovine oziroma kot primere stavbne dediščine posameznih pokrajin, katerih opisne lastnosti ne izčrpajo več povprečne hiše, ki danes ustvarja značaj našega grajenega okolja.

Kakšna pa je potem sodobna slovenska hiša? Kako jo prepoznamo, kaj jo definira, katere so njene značilnosti? Odgovore na ta in druga vprašanja bomo iskali s tokratnima gostoma – Nejcem Prahom in Milošem Koscem.

Prisluhnite podkastu Odprto!

V tokratnem podkastu smo pod drobnogled vzeli Katalog tipskih rešitev stanovanjskih stavb, ki je bil rezultat natečaja za izbiro strokovno najprimernejših rešitev za tipologije nadomestitvenih stanovanjskih stavb za sanacijo poplav iz leta 2023. Natečaj je letos spomladi razpisalo Ministrstvo za solidarno prihodnost skupaj z Zbornico za arhitekturo in prostor.

Naloga, ki so jo zastavili arhitektom, je bila precej ambiciozna. Predstavljene rešitve so zasnovane kot prilagodljive in finančno dostopne, z univerzalnimi modularnimi sistemi, ki omogočajo prilagoditev regionalnim posebnostim. Katalog vključuje projekte enodružinskih in dvodružinskih hiš, ki so zasnovane z mislijo na različne vrste terenov, od ravnega do srednje nagnjenega in celo strmega, in so prilagojene za montažno ali klasično gradnjo z uporabo domačih gradbenih tehnologij.

O tem, kako so se arhitekti lotili tega zahtevnega izziva, kakšne rešitve so razvili, in kako bo katalog tipskih rešitev vplival na prihodnost stanovanjske gradnje v Sloveniji, smo se pogovarjali z različnimi sogovorniki.

V drugem delu pogovora smo v oddaji podkasta Odprto gostili Aljošo Deklevo in Dareta Vasiljevića, vodilna arhitekta iz birojev, ki so na natečaju prejeli nagrade za predlagane rešitve.

Pridružite se nam pri raziskovanju, kako bodo te nove, standardizirane stanovanjske rešitve pomagale ustvariti bolj odporne in prilagodljive stavbe ter poskrbele za bolj trajnostno bivanje v prihodnje.

Prisluhnite podkastu Odprto!