Svetopisemska berila za ta dan:
Berilo: 1 Jn 4,19-5,4
Psalm: Ps 72,1-2.14-15.17
Evangelij: Lk 4,14-22
Vrstica iz evangelija: »Vsi so zanj pričevali, čudili so se besedam milosti, ki so prihajale iz njegovih ust« (Lk 4,22a)
Berilo (1 Jn 4,19-5,4)
Preljubi, Boga ljubimo, ker nas je on prej ljubil. Ako kdo pravi: »Ljubim Boga«, pa sovraži svojega brata, je lažnik. Kdor namreč ne ljubi svojega brata, ki ga je videl, kako more ljubiti Boga, ki ga ni videl? To zapoved imamo od njega, da kdor ljubi Boga, naj ljubi tudi svojega brata.
Vsakdo, ki veruje, da je Jezus – Kristus, je rojen iz Boga; in vsakdo, ki ljubi roditelja, ljubi tudi tistega, ki je rojen iz njega. Iz tega spoznavamo, da ljubimo Božje otroke, če ljubimo Boga in spolnjujemo njegove zapovedi. Zakaj v tem je Božja ljubezen, da spolnjujemo njegove zapovedi. In njegove zapovedi niso težke. Zakaj, vse, kar je rojeno iz Boga, premaga svet. In to je zmaga, ki premaga svet: naša vera.
Psalm (Ps 72,1-2.14-15.17)
Odpev: Vsi narodi ti bodo služili.
O Bog, daj kralju, da bo sodil
in kraljevemu sinu svojo pravičnost!
Naj pravično vlada tvoje ljudstvo
in tvoje ponižne po pravici.
Vsi narodi ti bodo služili.
Krivice in nasilja jih bo osvobodil,
njihova kri bo pred njim dragocena;
zanj bodo neprenehoma molili
in ga vedno blagoslavljali.
Vsi narodi ti bodo služili.
Njegovo ime bo blagoslovljeno na veke,
njegovo ime bo ostalo, dokler bo sijalo sonce.
V njem bodo blagoslovljeni vsi rodovi na zemlji,
vsi narodi ga bodo blagrovali.
Vsi narodi ti bodo služili.
Evangelij (Lk 4,14-22)
Tisti čas se je Jezus vrnil v moči Duha v Galilejo; in glas o njem je šel po vsej okolici. Učil je v njih shodnicah in vsi so ga slavili. Prišel je v Nazaret, kjer je bil vzrejen; po svoji navadi je šel sobotni dan v shodnico in je vstal, da bi bral. Dali so mu knjigo preroka Izaija. Odprl je knjigo ter našel mesto, kjer je bilo pisano: »Gospodov Duh je nad menoj; zato me je mazilil. Poslal me je, da oznanim blagovest ubogim; da naznanim jetnikom oproščenje in slepim pogled, da izpustim zatirane v prostost in oznanim leto Božjega usmiljenja.« Zaprl je knjigo, jo dal služabniku in sedel; vseh oči v shodnici so bile vanj uprte. Začel jim je govoriti: »Danes se je to pismo spolnilo, kakor ste slišali.« Vsi so mu pritrjevali in se čudili besedam milosti, ki so prihajale iz njegovih ust.