Svetopisemska berila za ta dan:

Berilo: 1 Mz 3,1-8

Psalm: Ps 32,1-2.5.6.7

Evangelij: Mr 7,31-37

Vrstica iz evangelija: In na vso moč so strmeli, govoreč: »Vse je prav storil: gluhim daje, da slišijo, nemim, da govorijo.« (Mr7,37).

Berilo (1 Mz 3,1-8)

Kača je bila bolj prekanjena kot vse živali polja, ki jih je naredil Gospod Bog. Rekla je ženi: »Ali je res Bog rekel, da ne jejta od nobenega drevesa v vrtu?« Žena je odgovorila kači: »Od sadu dreves v vrtu jeva. Le o sadu drevesa, ki je v sredi vrta, je rekel Bog: ›Od tega ne jejta, tudi ne dotikajta se ga, da ne umrjeta!‹« Kača pa je ženi dejala: »Nikakor ne bosta umrla. Ampak Bog ve: Brž ko bosta od njega jedla, se vama bodo odprle oči in bosta kakor Bog, ker bosta spoznala dobro in hudo.«

Tedaj je žena videla, da je drevo dobro za jed, očem prijetno za pogled in da je to drevo želeti, ker daje spoznanje. Vzela je torej od njegovega sadu in jedla ter dala tudi svojemu možu, ki je bil z njo, in je jedel. In odprle so se obema oči in sta spoznala, da sta naga; zato sta si sešila smokvine liste in si naredila krila. Ko pa sta slišala glas Gospoda Boga, ki je hodil po vrtu ob dnevnem vetriču, sta se skrila Adam in njegova žena pred obličjem Gospoda Boga sredi med drevjem na vrtu.

Psalm (Ps 32,1-2.5.6.7)

Blagor mu, komur je krivičnost odpuščena,

ki mu je greh izbrisan.

Blagor človeku, ki mu Gospod ne prišteva krivde

in v čigar duhu ni prevare.

Svoj greh sem ti priznal

in svoje krivde nisem prikrival.

Rekel sem: »Priznam svojo krivdo Gospodu,«

in ti si odpustil krivdo mojega greha.

Zato bom v stiski pobožno molil k tebi;

še tako velike vode me ne bodo dosegle.

Ti si mi zavetje v stiski,

obdal me boš z veseljem ob moji rešitvi.

Evangelij (Mr 7,31-37)

Tisti čas je odšel Jezus iz pokrajine Tira in prišel skozi Sidon h Galilejskemu morju sredi pokrajine Deseteromestja. Pa mu pripeljejo gluhega in nemega in ga prosijo, da bi položil roko nanj. Vzel ga je od množice vstran, mu vtaknil prste v njegova ušesa in se mu s slino dotaknil jezika; in pogledal je v nebo, zavzdihnil in mu rekel: »Efeta!« to je: »Odpri se!« In kar odprla so se mu ušesa in razvezala se je vez njegovega jezika in je govoril prav. Naročil jim je, naj tega ne pravijo nikomur; pa bolj ko jim je naročal, bolj so razglašali. In na vso moč so strmeli, govoreč: »Vse je prav storil: gluhim daje, da slišijo, nemim, da govorijo.«