Svetopisemska berila za ta dan:

Berilo: Heb 4,1-5.11

Psalm: Ps 78,3.4.6-7.8

Evangelij: Mr 2,1-12

Vrstica iz evangelija: »Nabralo se jih je mnogo, tako da tudi pri vratih ni bilo več prostora, in jim je oznanjal nauk« (Mr 2,2)

Berilo (Heb 4,1-5.11)

Bratje, bojmo se, da bi kdo izmed vas ne menil, da je zakasnel, ko obljuba, da pridemo v njegov pokoj, še obstaja. Evangelij je namreč oznanjen nam kakor onim, toda onim slišana beseda ni koristila, ker niso bili po veri združeni s tistimi, ki so jo poslušali. Pojdemo namreč v pokoj, kateri smo vero sprejeli, kakor je rekel: »Prisegel sem v svojem srdu: Ne pojdejo v moj pokoj«, in vendar so bila dela dovršena od začetka sveta. Rekel je namreč nekje o sedmem dnevu tako: »Počival je Bog sedmi dan od vseh svojih del.« In na tem mestu zopet: »Ne pojdejo v moj pokoj«. Potrudimo se torej, da pridemo v oni pokoj, da kateri ne pade prav po tem zgledu neposlušnosti.

Psalm (Ps 78,3.4.6-7.8)

Kar smo čuli in zvedeli,

kar so nam pripovedovali naši očetje,

bomo pripovedovali prihodnjemu rodu

o Gospodovih slavnih delih.

Sinovi naj pripovedujejo svojim sinovom,

naj zaupajo v Boga,

naj ne pozabijo Gospodovih del,

marveč naj spolnjujejo njegove ukaze.

Naj ne postanejo uporen in trmast rod,

kakor njihovi očetje,

rod, ki ni imel pravega srca

in ne Bogu zvestega duha.

Evangelij (Mr 2,1-12)

Jezus je čez nekaj dni spet prišel v Kafarnaum in razvedelo se je, da je v hiši. Nabralo se jih je mnogo, tako da tudi pri vratih ni bilo več prostora, in jim je oznanjal nauk. Prišli so k njemu z mrtvoudnim, ki so ga štirje nosili. Ker ga pa zaradi množice niso mogli prinesti predenj, so nad mestom, koder je bil, odkrili streho in skozi odprtino spustili posteljo, na kateri je mrtvoudni ležal. Ko je Jezus videl njih vero, je rekel mrtvoudnemu: »Sin, tvoji grehi so odpuščeni.« Sedelo pa je tam nekaj pismoukov, ki so v srcu mislili: »Kaj ta tako govori? Govori bogokletno! Kdo more grehe odpuščati, kakor edino Bog?« Jezus v duhu takoj spozna, da sami pri sebi tako mislijo, in jim reče: »Kaj to v srcu mislite? Kaj je laže, reči mrtvoudnemu: ›Tvoji grehi so odpuščeni‹ ali reči: ›Vstani, vzemi svojo posteljo in hodi‹? Da boste pa vedeli, da ima Sin človekov oblast, na zemlji odpuščati grehe« – reče mrtvoudnemu – »ti pravim: ›Vstani, vzemi svojo posteljo in pojdi na svoj dom!‹« Ta je précej vstal, vzel posteljo in odšel vpričo vseh, tako da so vsi strmeli in slavili Boga: »Nikoli nismo videli kaj takega.«