Svetopisemska berila za ta dan:

Berilo: 2 Mz 11,10-12,14

Psalm: Ps 116,12-13.15-16.17-18

Evangelij: Mt 12,1-8

Vrstica iz evangelija: »Če bi vedeli, kaj pomeni: Usmiljenja hočem in ne žrtve, ne bi obsodili teh nedolžnih.« (Mt 12,7)

Berilo (2 Mz 11,10-12,14)

Mojzes in Aron sta naredila veliko čudežev pred faraonom, Gospod pa je zakrknil faraonovo srce, da ni odpustil Izraelskih sinov iz svoje dežele. Gospod je rekel Mojzesu in Aronu v egiptovski deželi: »Ta mesec vam bodi začetek mesecev, bodi vam prvi med meseci v letu! Govorite vsej Izraelovi občini: ›Deseti dan tega meseca naj si vsak priskrbi po eno jagnje za družino, po eno jagnje za hišo. Če pa je družina premajhna za eno jagnje, naj ga vzame skupno s svojim sosedom, ki je najbližji njegovi družini, po številu oseb; na jagnje pa štejte osebe po tem, kar more vsak pojesti! Jagnje pa naj vam bo brez madeža, samec, enoletno; morete pa ga vzeti izmed ovac ali izmed koz.

Hranite ga do štirinajstega dneva tega meseca! Potem naj ga zakolje vsa zbrana Izraelova družina proti večeru. Vzamejo naj nekaj krvi in naj z njo pomažejo oba podboja in naddurje pri hišah, v katerih ga bodo jedli. Tisto noč naj jedo meso, pečeno na ognju, in opresnike; z grenkimi zelišči naj ga jedo. Ne jejte od njega nič surovega, tudi ne kuhanega na vodi, marveč na ognju pečeno, glavo z nogami in drobovjem! Ne puščajte od njega ničesar do jutra! Kar pa bi ostalo od njega do jutra, sežgite v ognju! Takole pa ga jejte: imejte ledja prepasana, čevlje na nogah in palico v roki; jejte ga v naglici: to je Gospodov mimohod. Kajti to noč pojdem skoz egiptovsko deželo in udarim vse prvorojence v egiptovski deželi od človeka do živine in izvršim sodbo nad vsemi egiptovskimi bogovi: jaz, Jahve. Tedaj bo kri za vas v znamenje na hišah, v katerih bivate: ko zagledam kri, pojdem mimo vas; pri vas ne bo morilne šibe, ko udarim egiptovsko deželo. Ta dan vam bodi v spomin, praznujte ga kot Gospodov praznik; od roda do roda ga praznujte kot večno ustanovo.‹«

Psalm (Ps 116,12-13.15-16.17-18)

Kako naj povrnem Gospodu

vse dobro, kar mi je storil?

Kelih zveličanja bom dvignil

in bom klical Gospodovo ime.

Dragocena je v Gospodovih očeh

smrt njegovih svetih.

O Gospod, tvoj hlapec sem,

tvoj hlapec, sin tvoje dekle.

Spolnil bom svoje obljube Gospodu

pred vsem njegovim ljudstvom,

v dvorih Gospodove hiše,

sredi tebe, Jeruzalem.

Evangelij (Mt 12,1-8)

V tistem času je šel Jezus v soboto skozi setve, njegovi učenci pa so postali lačni in so začeli smukati klasje in jesti. Ko so farizeji to videli, so mu rekli: »Glej, tvoji učenci delajo, kar ni dovoljeno delati v soboto.« On jim je pa odgovoril: »Ali niste brali, kaj je storil David, ko je bil lačen sam in kateri so bili z njim, kako je stopil v Božjo hišo in jedel posvečene hlebe, katerih ni bilo dovoljeno jesti ne njemu ne tistim, ki so bili z njim, ampak samo duhovnikom? Ali niste mar brali v postavi, da ob sobotah duhovniki v templju prelamljajo sobotni počitek in so brez krivde? A povem vam, tukaj je nekaj, kar je večje ko tempelj. Ko bi pa vedeli, kaj se pravi: ›Usmiljenja hočem in ne daritve‹, bi ne bili obsodili nedolžnih. Kajti Sin človekov je gospodar sobote.«