Svetopisemska berila za ta dan:

Berilo: Iz 38,1-6.21-22.7-8

Psalm: Iz 38,10-11.12.16

Evangelij: Mt 12,1-8

Vrstica iz evangelija: »Če bi vedeli, kaj pomeni: Usmiljenja hočem in ne žrtve, ne bi obsodili teh nedolžnih.« (Mt 12,7)

Berilo (Iz 38,1-6.21-22.7-8)

Tisti čas je kralj Ezekija zbolel na smrt. Prišel pa je k njemu Amosov sin prerok Izaija in mu rekel: »Tako govori Gospod: Poskrbi za svojo hišo! Umrl boš in ne živel.« Ezekija je obrnil svoj obraz v steno in molil h Gospodu: »O Gospod, spomni se, prosim, da sem hodil pred teboj v zvestobi in s popolnim srcem, in delal, kar ti je všeč!« In Ezekija je glasno zajokal.

Tedaj je prišla Gospodova beseda Izaiju: »Pojdi in povej Ezekiju: Tako govori Gospod, Bog tvojega očeta Davida: Slišal sem tvojo molitev, videl tvoje solze. Glej, dodal bom tvojim letom petnajst let. Tudi bom iz rok asirskega kralja rešil tebe in to mesto in bom varoval to mesto.« Nato je Izaija naročil, naj vzamejo smokvino pogačo in jo namažejo na oteklo mesto, da ozdravi.

Ezekija je vprašal: »Kaj je znamenje, da pojdem v Gospodovo hišo?« Izaija mu je odgovoril: »To ti bodi znamenje od Gospoda, da bo Gospod storil, kar je govoril: Glej, storil bom, da pojde senca za deset stopenj nazaj na Ahazovi sončni uri.« In sonce je šlo nazaj za deset stopenj, ki jih je prešlo.

Psalm (Iz 38,10-11.12.16)

Rekel sem: »Sredi svojega življenja

naj grem k vratom podzemlja,

oropan ostanka svojih let!«

Rekel sem: »Ne bom gledal Gospoda

v deželi živih,

ne človeka pri prebivalcih na svetu.

Moj dom se podere,

odnesejo ga ko pastirski šotor.

Kakor tkalec odreže moje življenje.

Vsemogočni, vate zaupam,

v tem je življenje mojega duha.

Ti me spet okrepiš in poživiš.«

Evangelij (Mt 12,1-8)

V tistem času je šel Jezus v soboto skozi setve, njegovi učenci pa so postali lačni in so začeli smukati klasje in jesti. Ko so farizeji to videli, so mu rekli: »Glej, tvoji učenci delajo, kar ni dovoljeno delati v soboto.« On jim je pa odgovoril: »Ali niste brali, kaj je storil David, ko je bil lačen sam in kateri so bili z njim, kako je stopil v Božjo hišo in jedel posvečene hlebe, katerih ni bilo dovoljeno jesti ne njemu ne tistim, ki so bili z njim, ampak samo duhovnikom? Ali niste mar brali v postavi, da ob sobotah duhovniki v templju prelamljajo sobotni počitek in so brez krivde? A povem vam, tukaj je nekaj, kar je večje ko tempelj. Ko bi pa vedeli, kaj se pravi: ›Usmiljenja hočem in ne daritve‹, bi ne bili obsodili nedolžnih. Kajti Sin človekov je gospodar sobote.«