Svetopisemska berila za ta dan:

Berilo: Sir 47,2-11

Psalm: Ps 18,31.47.50.51

Evangelij: Mr 6,14-29

Vrstica iz evangelija: »Kajti Herod se je Janeza bal, ker je vedel, da je pravičen in svet mož, in ga je varoval« (Mr 6,20a)

Berilo (Sir 47,2-11)

Kakor odbirajo za žgalno daritev, kar je najboljšega, tako je bil David izbran od Izraelovih sinov. Z levi se je igral kakor s kozlički in z medvedi kakor z jagenjčki. Ali ni v mladosti ubil velikana in vzel sramoto od svojega ljudstva, ko je vzdignil svojo roko s kamnom v frači in zlomil Goljatovo ošabnost? Klical je Gospoda, Najvišjega, in dal je moč njegovi desnici, da je pobil v vojski izvedenega moža in povišal moč svojega ljudstva. Zato so mu pele mladenke in mu vzklikale: »Deset tisoč!«

Ko je nosil sijajno krono, je ponižal sovražnike naokrog, uničil sovražne Filistejce in strl njihovo moč do danes. Pri vsakem svojem delu je dajal hvalo Bogu, Najvišjemu, z veličastno besedo. Z vsem srcem je ljubil svojega Stvarnika in ga slavil vse dni s psalmi. Harfe je postavil pred oltar in ob njih spremljavi so pesmi prijetno zvenele. Praznikom je dal sijaj in olepšal prazniške čase, da so hvalili njegovo sveto ime in se je od ranega jutra razlegalo v svetišču. Gospod mu je odpustil njegov greh in povišal njegovo moč za vedno; dal mu je zakon o kraljestvu in postavil njegov prestol nad Izraelom.

Psalm (Ps 18,31.47.50.51)

Božja pot je brezmadežna,

Gospodova obljuba v ognju preskušena.

Gospod je varen ščit in zavetje

vsem, ki se zatekajo k njemu.

Živel, Gospod, in slavljena, moja skala,

poveličan Bog, moj rešitelj!

Dal si zmago svojemu kralju,

usmiljenje svojemu maziljencu.

Evangelij (Mr 6,14-29)

Ko je kralj Herod slišal, da se je Jezusovo ime razglasilo, je trdil: »Janez Krstnik je vstal od mrtvih in zato delujejo v njem čudežne moči.« Drugi pa so govorili: »Elija je.« Spet drugi so trdili: »Prerok je, kakor kateri drug izmed prerokov.« Ko je Herod to slišal, je rekel: »Janez, ki sem ga dal obglaviti, ta je vstal.«

Herod je bil namreč sam dal Janeza prijeti in ga v ječi vkleniti zaradi Herodiade, žene svojega brata Filipa, s katero se je bil oženil. Janez je namreč govoril Herodu: »Ni ti dovoljeno imeti žene svojega brata.« Herodiada ga je sovražila in bi ga rada umorila, pa ga ni mogla. Kajti Herod se je Janeza bal, ker je vedel, da je pravičen in svet mož, in ga je varoval; kadar koli ga je poslušal, je bil v veliki zadregi; poslušal ga je pa rad.

Prišel pa je ugoden čas, ko je Herod za rojstni dan napravil gostijo svojim velikašem, častnikom in galilejskim prvakom; vstopila je hči same Herodiade in plesala ter se prikupila Herodu in gostom. Tedaj je kralj rekel deklici: »Prosi me, kar koli hočeš, in ti bom dal.« Celo prisegel ji je: »Kar koli me poprosiš, ti bom dal, do polovice svojega kraljestva.« Odšla je ven in rekla svoji materi: »Kaj naj prosim?« Ta je pa rekla: »Glavo Janeza Krstnika.« In brž je pohitela pred kralja ter ga prosila: »Hočem, da mi takoj daš na krožniku glavo Janeza Krstnika.«

Kralj se je zelo užalostil, toda zaradi prisege in zaradi gostov ji ni maral odreči; poslal je takoj krvnika in ukazal prinesti Janezovo glavo. Krvnik je šel, ga v ječi obglavil in njegovo glavo prinesel na krožniku ter dal deklici, deklica pa jo je dala materi. Ko so to zvedeli njegovi učenci, so prišli, vzeli truplo in ga položili v grob.