Svetopisemska berila za ta dan:
Berilo: Rim 15,14-21
Psalm: Ps 98,1-4
Evangelij: Lk 16,1-8
Vrstica iz evangelija: »Poklical ga je in mu rekel: 'Kaj slišim o tebi? Podaj obračun o svojem oskrbovanju'.« (Lk 16,2a)
Berilo (Rim 15,14-21)
Prepričan sem o vas, moji bratje, tudi jaz sam, da ste že sami polni dobrote, napolnjeni z vsakršnim znanjem, zmožni tudi drug drugega opominjati. Pisal pa sem vam mestoma nekoliko drzneje, da bi vas zopet opomnil; to pa zaradi milosti, ki mi jo je Bog dal, da sem služabnik Jezusa Kristusa za pogane in opravljam sveto službo za Božji evangelij, da bi tako postala daritev poganov prijetna, posvečena v Svetem Duhu. Morem se glede tega, kar Boga zadeva, ponašati v Jezusu Kristusu. Ne bom se namreč drznil navajati kaj takega, česar bi ne bil za poslušnost poganov po meni izvršil Kristus, z besedo in dejanjem, z močjo znamenj in čudežev, z močjo Svetega Duha, tako da sem blagovest o Kristusu razširil od Jeruzalema in naokoli tja do Ilírika. Tako sem imel za svojo čast, oznanjati evangelij, ne tam, kjer se je Kristus že imenoval, da bi ne zidal na tujem temelju, marveč, kakor je pisano: »Tisti, katerim ni bilo o njem sporočeno, bodo videli, in kateri niso slišali, bodo razumeli.«
Psalm (Ps 98,1-4)
Odpev: Vsa zemlja bo videla Božjo zmago.
Pojte Gospodu novo pesem,
ker je storil čudovita dela!
Zmago mu je pridobila njegova desnica,
njegova sveta rama.
Vsa zemlja bo videla Božjo zmago.
Gospod je naznanil svojo zmago,
vpričo narodov je razodel svojo pravičnost.
Spomnil se je svoje dobrote in zvestobe
v blagor Izraelove hiše.
Vsa zemlja bo videla Božjo zmago.
Vsa zemlja je videla
zmago našega Boga.
Radujte se v Gospodu, vse dežele,
veselite se s petjem in godbo!
Vsa zemlja bo videla Božjo zmago.
Evangelij (Lk 16,1-8)
Tisti čas je govoril Jezus svojim učencem: Bil je bogatin, ki je imel oskrbnika, in tega so mu zatožili, da mu zapravlja imetje. Poklical ga je ter mu rekel: ›Kaj to slišim o tebi? Daj odgovor o svojem oskrbovanju, zakaj poslej ne boš mogel biti več oskrbnik.‹ Oskrbnik pa je rekel sam pri sebi: ›Kaj naj storim, ker mi gospod jemlje oskrbništvo? Kopati ne morem, beračiti me je sram. Vem, kaj bom storil, da me sprejmejo v svoje hiše, ko bom odstavljen od oskrbništva.‹
Poklical je dolžnike svojega gospoda, vsakega posebej, in dejal prvemu: ›Koliko si dolžan mojemu gospodu?‹ ›Sto mer olja,‹ je rekel ta. On pa mu je dejal: ›Vzemi svoje pismo, brž sedi in zapiši: petdeset.‹ Nato je rekel drugemu: ›Koliko si pa ti dolžan?‹ Ta je rekel: ›Sto mer žita.‹ Reče mu: ›Vzemi svoje pismo in zapiši osemdeset.‹
In gospod je pohvalil krivičnega oskrbnika, da je razumno ravnal. Zakaj otroci tega sveta so do svojega roda razumnejši kakor otroci luči.