Sodobni svet, vsem napredkom navkljub, zahteva veliko od človeka.

Značilnost poindustrijske dobe je namreč, da stavi na znanje, informatizacijo, globalizacijo.

Medmrežje je nova svetovna platforma, ki digitalno povezuje kraje, narode in posameznike v soodvisnost in soodgovornost pri oblikovanju novih družbenih odnosov.

Še nikoli svet ni bil tako prepleten, kot je danes.

A vendar se zdi, da so prepadi – kulturni, miselni, gospodarski – med regijami in celinami nespremenjeno globoki.

Nekako trajni, ob sicer nenehnih prizadevanjih, da bi jih zasuli.

Hkrati se pojavljajo nove razpoke v tektonski plošči, ki ji pravimo življenje človeštva.

Vedno znova se rojevajo konflikti, pa še obstoječih nismo znali odpraviti.

V svetu negotovosti, tudi zasebne, je zato posameznik na nenehni in zahtevni preizkušnji.

Bo obstal?

Ali se bo uveljavil kot bitje smisla, drznih načrtov, vidnih uspehov?

Vse večji izzivi, da bi obvladovali svet, vlivajo strah in dajejo občutek nemoči.

Ti vodijo, če nam jih ne uspe zatreti, v potrtost in apatijo.

Človek današnjega veka je tako bitje kronične zaskrbljenosti, velikokrat tudi izmučenosti.

Je izžet in oropan resnične življenjske sile.

Dvigati duha, sredi vseh teh pojavov, sodi zato k našim glavnim dnevnim opravilom.

Drug drugega, pa tudi sebe, nenehno notranje dvigati!

To lahko počne vsak – tisti, ki veruje, in tisti, ki ne pozna Boga.

A uspešnejši smo, če pri tem črpamo iz zakladnice nebeškega bogastva, iz Jezusove nepreklicne modrosti in trajne srčnosti.