Kaj je odgovornost do samega sebe?

Pomeni, da se vselej in povsod zavedamo neprecenljivega Božjega daru, ker smo poklicani v življenje.

Hkrati pomeni, da živimo iz tega zavedanja in tako osmišljamo svojo pot.

Nismo biološko naključje, nismo odvečen zgodovinski pojav ne stranski proizvod narave, ampak smo utelešena Božja volja.

Sleherni izmed nas.

Ker nas Stvarnik neizmerno ljubi, nas je upodobil po svoji plemeniti naravi.

Naša duša zato – tudi ko bi umrla – ne more umreti, ampak je zapisana večnosti.

Odgovornost do samega sebe je torej, da poskrbimo, da bo naša večnost poveličana.

Kajti lahko jo zapravimo, z neodgovornim in uporniškim življenjem, ki črta Boga.

Ko pa se odpiramo Božji govorici v sebi, smo razumeli temeljno poslanstvo zemljana.

Svojo odgovornost.

Biti na voljo Bogu!

Kaj mi je treba storiti? Kje sem človeštvu najbolj koristen? Kako naj podvojim prejete talente?

Če zastavimo življenje tako, nas Stvarnik obilno blagoslavlja in prinaša mir v naša srca.

Živimo poduhovljeno in ljubimo svet, z vsemi številnimi križi, po vzoru Velikega duhovnika.

Rojeni smo prav za to svobodo – za spoznanje, da samo Bog zagotavlja neobteženost, harmonijo bivanja, skladnost misli in čustev.

Kadar smo potopljeni v morje Jezusove pričujočnosti, zmoremo okusiti neizmernost naše svobode.

Noben človek nam je – takšne – ne more dati.

Noben politični režim.

Nobena filozofija.

Samo Bog, poosebljena svoboda, lahko to stori. Kot Svoboda ustvarja svobodo in jo svobodno podeljuje človeku, da se zanjo – svobodno – odloči.