Kristjani pogosto govorimo, da je Kristus prišel za vse, hkrati pa živimo tako, kot da bi prišel samo za nas. Sprašujemo se, od kod ta razcepljenost.

Post najpogosteje povezujemo z odpovedjo hrani, užitkom in razvadam. Toda ali je post res samo to? V tokratnem razmisleku poskušamo vstopiti v globino tega, kar imenujemo post in pokora. 

Običajno si odrešenje predstavljamo skladno z našimi človeškimi predstavami, ki so omejene in zaznamovane z našo sebičnostjo. Zato razmišljamo, kakšnega Boga nam prikaže apostol Pavel v Pismu Rimljanom.

Danes mrgoli različnih sekt, kultov in skupin, ki trdijo, da imajo ključ do skrivnega spoznanja. Predstavili bomo Ireneja Lyonskega, ki si je že v 2. stoletju soočil s skrivnimi nauki gnostikov. 

Vsak se slej ko prej sreča z bolečino in trpljenjem, ki nas lahko privedeta na rob samouničenja. Kaj nam o tem govori srednjeveški dominikanski redovnik in krščanski mistik Mojster Eckhart?

Tako v Sloveniji kot v svetu smo priča hudim razkolom in nenehnim sporom. Sprašujemo se, ali lahko drugega slišimo v njegovi edinstvenosti in kako to vzvratno vpliva na nas. Kaj nam o tem govori krščansko izročilo?   

Cerkveni oče Origen iz 3. stoletja ob nenehnem prebiranju, molitvi in prevajanju Svetega pisma zasnuje izvirno "trojno" branje, ki bo spremenilo naš odnos do te knjige knjig.  

Erratum: V prispevku je pomotoma rečeno, da je Kanaan podoba raztresenosti, medtem ko je pravilno prav nasprotno: Kanaan predstavlja mir in predanost. 

Ali lahko postanemo bolj to, kar smo, prav takrat, ko nismo več samo osredinjeni nase? In kaj to pomeni za naše odnose, svobodo in smisel življenja? Krščanska vera tu ne ponuja pobega iz človeškosti, ampak njeno poglobitev.

Običajno se zapiramo v krog ljudi, ki mislijo enako. To nam daje občutek varnosti. Ali lahko vzpostavimo pristen stik s tistimi, ki so drugačnih nazorov, ne da bi pri tem izgubili lastno identiteto?  

Vsi hrepenimo po odnosu, ki lahko zdrži preizkušnje in padce. Kaj drži pare skupaj tudi takrat, ko se zdi, da se vse okoli nas podira?