Sveti Duh – tretja Božja oseba se nam izmika, saj je ne moremo opredeliti. Hkrati pa nam razkriva, kdo je Bog in kdo smo mi. 

Kaj pomeni vera, ko se človek znajde pred nečim, česar ne razume in kar ga presega? Kako osmisliti Abrahamovo preizkušnjo ob darovanju Izaka?   

Živi Bog nas nenehno spremlja, a mi ga ne opazimo, saj se ukvarjamo z drugimi stvari. Ali ga lahko prepoznamo in kje?

Povsem naravno je, da se zagovarjamo, če nas obtožijo po krivem. Sprašujemo se, ali lahko v takem primeru ravnamo tudi drugače in kaj s tem pridobimo.

Zdi se nam, da se življenje odvija vse hitreje in pogosto se ženemo za marsičim: uspehom, dobičkom, ugledom itn. Toda vse to nas hkrati vznemirja. Sprašujemo se, ali lahko v tem neusmiljenem tempu lahko postanemo notranje svobodni. 

Vselej ko prosimo za nekaj, na primer za uspeh, zdravje, korist, to ali ono stvar, pravzaprav iščemo nič, saj nič od tega ni Bog.  Če pa prosimo za Božjo voljo in za nič drugega, bomo deležni vsega.

Bog želi bivati pri ljudeh (prim. Prg 8,31). Toda mi si raje ustvarjamo svoje bogove, namesto da bi se odprli živemu Bogu, ki se hoče roditi v nas, kakor Bog Oče v večnosti rojeva Sina - Besedo. Kaj o tem pravi Mojster Eckhart? 

Nemški teolog, pastor in mislec je v času nacizma globoko vero združil z radikalno etično odgovornostjo. Tudi danes se soočamo z vprašanji moralnega poguma, politične odgovornosti in nevarnosti tihega prilagajanja, zato ostaja Bonhoefferjev glas presenetljivo aktualen.

V predvolilni kolektivni psihozi poslušamo obljube, programe in slogane. Ali ne bi raje ustvarili tišine, iz katere bi vzniknil spoštljiv pogovor o tem, kaj nas kot skupnost drži skupaj.

Kristjani pogosto govorimo, da je Kristus prišel za vse, hkrati pa živimo tako, kot da bi prišel samo za nas. Sprašujemo se, od kod ta razcepljenost.