V duhovnem življenju se neizogibno srečamo z občutjem suhote, ko se nam zdi vse odveč. Kako se bomo takrat odzvali?

Zdi se, da se je obstoječi model verouka izpel. Razmišljamo o tem, kako vzgajati nove generacije.

Človek se danes želi predvsem umiriti. Zato se sprašujemo, ali pravi mir dosežemo s tehnikami sproščanja ali pa je sad odnosa, ki nas presega.

Sveti Duh – tretja Božja oseba se nam izmika, saj je ne moremo opredeliti. Hkrati pa nam razkriva, kdo je Bog in kdo smo mi. 

Kaj pomeni vera, ko se človek znajde pred nečim, česar ne razume in kar ga presega? Kako osmisliti Abrahamovo preizkušnjo ob darovanju Izaka?   

Živi Bog nas nenehno spremlja, a mi ga ne opazimo, saj se ukvarjamo z drugimi stvari. Ali ga lahko prepoznamo in kje?

Povsem naravno je, da se zagovarjamo, če nas obtožijo po krivem. Sprašujemo se, ali lahko v takem primeru ravnamo tudi drugače in kaj s tem pridobimo.

Zdi se nam, da se življenje odvija vse hitreje in pogosto se ženemo za marsičim: uspehom, dobičkom, ugledom itn. Toda vse to nas hkrati vznemirja. Sprašujemo se, ali lahko v tem neusmiljenem tempu lahko postanemo notranje svobodni. 

Vselej ko prosimo za nekaj, na primer za uspeh, zdravje, korist, to ali ono stvar, pravzaprav iščemo nič, saj nič od tega ni Bog.  Če pa prosimo za Božjo voljo in za nič drugega, bomo deležni vsega.

Bog želi bivati pri ljudeh (prim. Prg 8,31). Toda mi si raje ustvarjamo svoje bogove, namesto da bi se odprli živemu Bogu, ki se hoče roditi v nas, kakor Bog Oče v večnosti rojeva Sina - Besedo. Kaj o tem pravi Mojster Eckhart?