Pod črto

Američan Fletcher Barnes, ki smo ga spoznali v prvi epizodi, gleda prispevek, ki je bil predvajan na slovenski televiziji. V njem se pojavi njegov dvojnik.

V naši analizi se je njegov dvojnik znašel, ker je sodeloval vsaj v enem izmed zajetih napadov na Twitterju.

Poslušajte drugo epizodo:

V drugi epizodi se spustimo še globlje po spirali lažnih realnosti. V njej je lahko napaden prav vsak.

Ne glede na to, kako star je arhivski posnetek, v katerem je posameznik izjavil nekaj, kar analizirani mreži Twitter profilov ni bilo všeč.

Napadi pa ne ostanejo samo v obliki žaljivih ali sovražnih tvitov. Prelivajo se tudi v realna življenja.

Tretja epizoda serije Lažne realnosti prihaja na našo spletno stran in v vaše podkast odjemalce v petek, 18. februarja, ob 18.00.

Prvi del serije:

AVTORJI PROJEKTA:

Voditelja podkasta: Lenart Kučić in Taja Topolovec

Scenarij epizode: Taja Topolovec

Intervjuji: Lenart Kučić, Taja Topolovec

Prevodi: Lenart Kučić, Nina Hlebec

Snemanje in montaža: Lenart Kučić

Glasba in zvokovna obdelava: Milan Fras

Izvršna producentka: Taja Topolovec

Glasove sta prispevala Maruša Majer za uporabnico Twitter profila Objave iz kleti in Lovrenc Rogelj za Fletcherja Barnesa.

Podkast serija temelji na preiskavi o astroturfingu na Pod črto. Avtor člankov je Anže Voh Boštic.

Podatke smo zajeli in analizirali pri Danes je nov dan in Pod črto.

Vizualije in fotografije: Metod Blejec

Animacija: Una Rebić

Vodja projekta: Taja Topolovec

Za sodelovanje pri nastanku podkast serije Lažne realnosti se zahvalujemo Pod črto ekipi (Nini Hlebec, Ani Gabrovec, Metodu Blejcu in Uni Rebić in Milanu Frasu), avtorju Pod črto preiskave o astroturfingu Anžetu Voh Bošticu, ekipi Radia Študent (vsem, ki ste našim sogovornikom posodili glasove, tonskemu mojstru Samu Pavlici – Linču in Žigi Rusu za organizacijo in vodenje snemanja), ekipi Danes je nov dan, igralki Maruši Majer, uporabnici profila Objave iz kleti, vsem našim sogovornicam in sogovornikom ter, nikakor ne nazadnje, Susanne Reber, ki je z nami delila svoje izkušnje in nasvete na področju produkcije preiskovalnega podkasta. Thank you, Susanne!

Priprava podkast serije ne bi bila mogoča brez podpore vseh vas, ki z donacijo podpirate Pod črto.

Nastanek podkast serije so podprli tudi pri Mreži evropskih fundacij-iniciativa Civitates in Veleposlaništvu ZDA v Sloveniji (v okviru programa NGO Small Grants).

Podkast serija je nastajala med januarjem 2021 in februarjem 2022.

Prva epizoda serije Lažne realnosti se začne na Floridi. Tja so nas pripeljale ukradene fotografije.

Prisluhnite epizodi:

Spoznamo Fletcherja Barnesa, ki nekega dne ugotovi, da ima na Facebooku svojega dvojnika. No, ne samo tam – tudi na Twitterju.

O tem ga prek Instagrama obvesti nekdo iz Slovenije.

Do njega pa nas je pripeljala oseba, ki na Twitterju razkrinkava lažne profile.

Pri vsem tem ima pomembno vlogo, da je Barnes pred leti sodeloval na lepotnem tekmovanju, kjer so bile objavljene njegove fotografije.

Izvedeli boste pa tudi, kakšna je povezava med »kozarcem smrti«, umetno travo in strategijami spletnega astroturfinga.

Poslušate prvega izmed štirih delov podkast serije Lažne realnosti.

Naslednja epizoda prihaja na našo spletno stran in v vaše podkast odjemalce v torek, 15. 2., ob 18.00.

AVTORJI PROJEKTA:

Voditelja podkasta: Lenart Kučić in Taja Topolovec

Scenarij epizode: Taja Topolovec

Intervjuji: Lenart Kučić, Taja Topolovec

Prevodi: Lenart Kučić, Nina Hlebec

Snemanje in montaža: Lenart Kučić

Glasba in zvokovna obdelava: Milan Fras

Izvršna producentka: Taja Topolovec

Glasove sta prispevala Maruša Majer za uporabnico Twitter profila Objave iz kleti  in Lovrenc Rogelj za Fletcherja Barnesa.

Podkast serija temelji na preiskavi o astroturfingu na Pod črto. Avtor člankov je Anže Voh Boštic.

Podatke smo zajeli in analizirali pri Danes je nov dan in Pod črto.

Vizualije in fotografije: Metod Blejec

Animacija: Una Rebić

Vodja projekta: Taja Topolovec

Za sodelovanje pri nastanku podkast serije Lažne realnosti se zahvalujemo Pod črto ekipi (Nini Hlebec, Ani Gabrovec, Metodu Blejcu in Uni Rebić in Milanu Frasu), avtorju Pod črto preiskave o astroturfingu Anžetu Voh Bošticu, ekipi Radia Študent (vsem, ki ste našim sogovornikom posodili glasove, tonskemu mojstru Samu Pavlici – Linču in Žigi Rusu za organizacijo in vodenje snemanja), ekipi Danes je nov dan, igralki Maruši Majer, uporabnici profila Objave iz kleti, vsem našim sogovornicam in sogovornikom ter, nikakor ne nazadnje, Susanne Reber, ki je z nami delila svoje izkušnje in nasvete na področju produkcije preiskovalnega podkasta. Thank you, Susanne!

Priprava podkast serije ne bi bila mogoča brez podpore vseh vas, ki z donacijo podpirate Pod črto.

Nastanek podkast serije so podprli tudi pri Mreži evropskih fundacij-iniciativa Civitates in Veleposlaništvu ZDA v Sloveniji (v okviru programa NGO Small Grants).

Podkast serija je nastajala med januarjem 2021 in februarjem 2022.

Napad na ameriški kapitol, finančno izčrpavanje Slovenske tiskovne agencije, zloraba medijev za politično propagando, znana slovenska poslanka, ki se na Twitterju predstavlja kot Kopriva … Vse to so le nekateri izmed dogodkov, ki so se zgodili v preteklem letu, če se osredotočimo samo na medije in astrofurfing.

Vendar to nikakor ni vse, kar boste slišali v tokratnem podkastu.

Zadali smo si izziv, da vas v dvajsetih minutah popeljemo skozi najpomembnejše zgodbe, ki smo jih objavili in spremljali lani. In pa spremembe na bolje in razvoj zgodb, s katerimi smo se ukvarjali v preteklih letih.

Vabljeni k poslušanju 30. epizode Pod črto podkasta:

V lanskem letu smo tako kolesarili med oglasi v Ljubljani in zaključili preiskovalno zgodbo o klubu Marina, najbolj znanem bordelu pri nas. Objavili smo odmevno preiskavo o astroturfingu in preiskali zgodovino poskusov, s katerimi je poskusšala stranka SDS od leta 2004 okrepiti svoj vpliv na oba javna medija: Slovensko tiskovno agencijo in javno radiotelevizijo.

Naše delo lani ni ostalo brez odziva, saj so ugotovitve iz naših preiskav vključili v več mednarodnih poročil o medijih in o vladavini prava v Sloveniji.

Vendar vseh naših preiskav nismo objavili tudi v podkastu – zato smo za vas pripravili pregled leta 2021.

Napovedujemo pa tudi našo prvo serijo podkastov v več delih, v kateri bomo predstavili industrijo lažnih javnosti.

Skozi zgodbe preteklega leta vas popeljeva Taja Topolovec in Lenart J. Kučić.

Vabljeni k poslušanju!

Hvala vsem, ki ste v letu 2021 podprli naše delo z donacijo. Brez vas ne bi bilo mogoče. Veseli bomo vaše podpore v 2022. Želim podpreti Pod črto >>

Urednica in izvršna producentka: Taja Topolovec

Voditelja: Lenart J. Kučić in Taja Topolovec

Scenarij: Lenart J. Kučić

Snemanje in montaža: Lenart J. Kučić

Zvok in zvokovna obdelava: Milan Fras

Vizualije: Metod Blejec

Delavci, ki v Sloveniji trpijo zaradi poklicnih bolezni, pogosto niti ne vedo, da je za njihovo trpljenje kriv poklic, ki so ga opravljali. Vzrok za to je slab sistem odkrivanja in preprečevanja poklicnih bolezni pri nas.

Na ta problem pri Pod črto opozarjamo že od leta 2015. Od takrat je politika nekajkrat poskušala vsaj deloma urediti področje poklicnih bolezni, a se stanje do danes ni bistveno popravilo.

Prisluhnite epizodi:

»Jaz nisem imel prav nobenih simptomov. Tako, kar v redu sem se počutil. Enkrat tam v jeseni, oktobra, sem začel rahlo kašljati. Tak suh kašelj. A nisem niti sumil, da bi bilo to kaj takega.«

Pero Kolobarić, nekdanji steklopihalec

Pregled, ki potrdi ali zavrže sum poklicne bolezni delavca, mora plačati delodajalec. Takšen pregled stane okoli tisoč evrov, delodajalci pa jih delavcem praviloma nočejo plačati. Delavec bi jih namreč tožil za odškodnino, če bi mu ugotovili poklicno bolezen.

O poklicnih boleznih smo objavili tudi nov članek – Poklicne bolezni: z odškodninami se ne zmaguje na volitvah.

Pri ugotavljanju poklicnih bolezni gre tudi za konflikt interesov. Če zdravnik odkrije poklicno bolezen, lahko delodajalec z njim prekine pogodbo za izvajanje pregledov oziroma z grožnjo prekinitve pogodbe finančno pritiska na zdravnika. Zdravniki torej z diagnosticiranjem poklicne bolezni tvegajo izgubo posla.

Še en razlog za neučinkovitost sistema je zastarela zakonodaja. Ta vseh bolezni, ki so posledica dela, ne prepoznava kot poklicnih bolezni.

Posledica neugotavljanja poklicnih bolezni je za posameznika, ki trpi za to boleznijo, zelo resna. Posameznikom posledično niso izplačane invalidnine, ki bi jim pripadale.

Pomemben razlog za neodzivnost odločevalcev je, da poklicne bolezni, predvsem tiste najhujše, ki prinašajo trajno invalidnost ali celo smrt, prizadenejo predvsem posameznike, ki so pri delu v neposrednem stiku s kemikalijami, in delavce, ki opravljajo težka fizična dela.

V večini primerov gre torej za delavce v industriji z nižjimi dohodki. Ti imajo precej manjšo politično moč kot višje izobraženi posamezniki z višjimi prihodki.

V tokratni epizodi so se nam pridružili predsednik Zveze Sindikatov azbestnih bolnikov Slovenije Bojan Goljevšček, doktorica Metoda Dodič Fikfak s Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa, nekdanji steklopihalec na Inštitutu Jožef Stefan Pero Kolobarić in Ernest Žnidarčič, ki vodi Sindikalno organizacijo Brda.

Vse goste sva povezovala Taja Topolovec in Lenart J. Kučić.

Vabljeni k poslušanju!

Urednica in izvršna producentka: Taja Topolovec

Voditelja: Lenart J. Kučić in Taja Topolovec

Scenarij: Lenart J. Kučić in Taja Topolovec

Novinarsko delo: Anže Voh Boštic, Lenart J. Kučić

Snemanje in montaža: Lenart J. Kučić

Zvok in zvokovna obdelava: Milan Fras

Vizualije: Metod Blejec

Promocija: Nina Hlebec

Pri Pod črto praznujemo sedmi rojstni dan! Ker ne moremo praznovati v živo s torto, vas vabimo na praznovanje v podkastu. V tokratni epizodi pa o svojem delu ne bomo govorili predvsem mi sami, ampak smo besedo prepustili našim dolgoletnim sopotnicam, sopotnikom, bralcem in bralkam pa tudi tistim, ki najraje poslušate naš podkast. Hvala vsem, ki ste se pridružili praznovanju!

Prisluhnite epizodi:

V tej posebni epizodi lahko prvič slišite dve naši novi sodelavki Ano Gabrovec in Nino Hlebec. Predstavila se je naša vizualna ekipa, ki jo sestavljata Metod Blejec in Una Rebić. Oglasil se je Milan Fras, ki skrbi za dobro slišnost naših podkastov, povabili smo tudi nekatere člane in članice našega sveta zavoda in strokovnega sveta: Aljaža Vindiša, Sandro Bašić Hrvatin in Boštjana Špetiča. Razloge za podporo Pod črto je naštel naš dolgoletni donator Andraž Logar, svoje bralske komentarje pa so nam poslali še Aleksandra Goropevšek, Jure Koren in Marko Zupanc.

Zanimalo nas je, kdaj so prvič slišali za Pod črto in s katerimi novinarskimi zgodbami in preiskavami nas najbolj povezujejo. Izvedeli smo tudi, katere naše zgodbe so se jim zdele najbolj pomembne in zakaj.

Vse goste sva tudi tokrat povezovala Taja Topolovec in Lenart J. Kučić.

Vabljeni k poslušanju!

Pred desetimi leti so v Ljubljani predstavili sistem za izposojo koles BicikeLJ. Storitev je za uporabnike na videz skoraj zastonj, saj uporaba sistema stane tri evre na leto.

Vendar pa ima sistem za izposojo koles tudi skrito ceno. Prebivalci in obiskovalci glavnega mesta jo bomo plačevali vse do leta 2033 z gledanjem dodatnih zunanjih oglasov v mestu, ki je že tako zasičeno z oglasnimi površinami.

Prisluhnite epizodi:

Sistem izposoje koles v ljubljani upravlja podjetje Europlakat. To je od ljubljanske občine v zameno za BicikeLJ pridobilo dovoljenje za uporabo več kot 400 oglasnih lokacij v mestu: velikih obcestnih plakatov (billboardov), velikih in malih svetlobnih vitrin.

V zadnjih letih je ljubljanska občina v zameno za dodatna postajališča v sistemu BicikeLJ dovolila Europlakatu postavitev oglasnih vitrin tudi v starem mestnem jedru.

Z zunanjim oglaševanjem se zato v Ljubljani srečamo na vsakem koraku. Veliki plakati, svetleči zasloni in druge reklame pa veljajo za zelo agresivno obliko oglaševanja, saj se mu ni mogoče izogniti. Hkrati takšno oglaševanje močno vpliva na podobo mesta.

V novi epizodi Pod črto podkasta bosta Taja Topolovec in Lenart J. Kučić predstavila problematiko zunanjega oglaševanja. Na kolesarski poti sta spremljala Metoda Blejca, ki se je z Bicikljem odpravil na nekakšen alternativni turistični ogled ljubljanske oglasne krajine. Vožnji pa sta se pridružila tudi vodja preiskave Anže Voh Boštic in krajinska arhitektka Darja Matjašec.

Vodja projekta in urednica: Taja Topolovec

Vodja preiskave in avtor besedila: Anže Voh Boštic

Urejanje podatkovne baze in vizualizacije: Metod Blejec

Zbiranje podatkov in novinarsko delo: Anže Voh Boštic, Metod Blejec, Luna J. Šribar

Preverjanje podatkov (fact-checking): Anže Voh Boštic, Lenart J. Kučić

Fotografije: Metod Blejec

Lektura: Ana Bogataj

Video in animacija: Una Rebić in Metod Blejec

Kreativa: Taja Topolovec

Oblikovanje: Metod Blejec

Snemanje podkasta: Metod Blejec, Lenart J. Kučić in Taja Topolovec

Scenarij: Lenart J. Kučić in Taja Topolovec

Oblikovanje zvoka: Milan Fras

Multimedijska preiskava o oglaševanju je del projekta, ki smo ga prijavili na javni letni medijski razpis ministrstva za kulturo. Sofinanciranje našega projekta so zavrnili, vendar smo se kljub temu odločili projekt izvesti v celoti. Zahvaljujemo se vsem bralcem in donatorjem, ki ste z donacijo podprli naše delo.

Kmalu po imenovanju nove slovenske vlade marca 2020 je predsednik SDS in novi slovenski premier Janez Janša na spletni strani vlade objavil »basen o žabi«. V zapisu Vojna z mediji je namreč predstavil svoje poglede na razmerje med novinarji in politiko.

Do slovenskih medijev je bil zelo kritičen. Še zlasti do obeh največjih slovenskih televizij: javne RTV Slovenija in komercialne Pop TV.

Prisluhnite epizodi:

Omenjena medija je obtožil, da širita lažno sliko o stanju v državi, povzročata občutek izrednih razmer in napadata demokratično izvoljene oblasti, ki se trudijo obvladovati pandemijo nevarne bolezni covid-19.

Zakaj se je predsednik vlade med epidemijo ukvarjal prav z mediji?

V tokratni epizodi našega podkasta bova Taja Topolovec in Lenart J. Kučić veliko potovala po času in predstavila najpomembnejše rezultate medijske politike stranke SDS v vseh treh mandatih Janeza Janše od leta 2004 do danes.

Opisala bova več poskusov prevzema javnih medijev: nacionalne RTV in tiskovne agencije STA. Pokazala bova, kako je pod okriljem SDS postopoma zrasel zaseben medijski sistem, ki je deloval tudi takrat, ko je bila SDS v opoziciji in je izgubila velik del vpliva nad javnimi mediji.

Opozorila bova tudi na posledice madžarskega prevzema medijskega sistema SDS, ki ga finančno obvladujejo podjetniki iz poslovnega kroga madžarske stranke Fidesz premierja Viktorja Orbána. In ki so lani prevzeli slovensko televizijo Planet TV.

Preiskava o vplivu SDS na slovenske televizije je del naše preiskovalne serije Skriti interesi medijskih lastnikov. Preberite vse članke v seriji.

Delovanje Pod črto že šest let omogočate bralci in donatorji. Podprite naše delo v 2021 z donacijo po svojih zmožnostih. Vsak evro šteje. DONIRAJ >>

Tokrat bomo predstavili najbolj zapleteno in razvejano lastniško hobotnico v slovenskem medijskem prostoru, s katero dommevno upravlja najbolj skrivnosten medijski lastnik. In sicer podjetnik, ki ne nastopa v intervjujih, ne odgovarja na novinarska vprašanja in se ne dovoli fotografirati.

Prisluhnite epizodi:

Slovenska medijska zakonodaja ne dovoljuje hkratnega opravljanja različnih medijskih dejavnosti. Izdajatelj dnevnega časopisa ne sme izdajati še radijskega ali televizijskega programa, nezdružljivi sta tudi radijska in televizijska dejavnost. Toda tej omejitvi se je mogoče razmeroma preprosto izogniti in si nakopičiti nepregledno število medijev: časopisov, revij, radijskih postaj, spletnih mest in televizije.

Na primeru medijev Martina Odlazka preiskujemo – kako.

Po medijski skupini, ki v Sloveniji izdaja več kot šestdeset različnih medijev, vas bova vodila Taja Topolovec in Lenart J. Kučić.

Preiskava o medijih Marina Odlazka je del naše preiskovalne serije Skriti interesi medijskih lastnikov.

Delovanje Pod črto že šest let omogočate bralci in donatorji. Podprite naše delo v 2021 z donacijo po svojih zmožnostih. Vsak evro šteje. DONIRAJ >>

V tokratni epizodi predstavljamo preiskavo razvojnih centrov slovenskega gospodarstva.

Preiskali in analizirali smo največji razpis za porabo evropskih sredstev za podporo podjetjem do zdaj. Slovenija je namreč 17 razvojnim centrom v začetku leta 2011 dodelila kar 161 milijonov evrov javnih sredstev. Namen sredstev je bil vzpodbuditi raziskave in razvoj v podjetjih, ki bi se združila v razvojnih centrih. Velika in majhna podjetja iz iste panoge v posameznem razvojnem centru naj bi sodelovala pri razvoju novih produktov z visoko dodano vrednostjo. Razvojni centri naj bi postali nekakšno gonilo tehnološkega napredka v Sloveniji.

Prisluhnite epizodi:

Vendar se projekt vzpostavitve razvojnih centrov slovenskega gospodarstva ni izšel po načrtih. Razkrili smo, da je morala država zaradi napak pri porabi javnih sredstev v evropski proračun vrniti 45 milijonov evrov javnega denarja. V nekaterih primerih pa so državni revizorji odgovorne v razvojnih centrih ovadili tudi zaradi suma goljufij z evropskim denarjem. Hujše nepravilnosti pa so državne inštitucije ugotovile pri kar desetih od skupaj sedemnajstih razvojnih centrih.

V podkastu pojasnjujemo, kaj je šlo narobe in zakaj so postali razvojni centri nekakšen TEŠ6 na področju podjetništva.

Med lažnimi študijami, prebarvanimi rabljenimi stroji in napakami ministrstva za gospodarstvo vas tokrat vodimo Taja Topolovec, Anže Voh Boštic in Lenart J. Kučić.

Delovanje Pod črto že pet let omogočate bralci in donatorji. Podprite naše delo v 2020 z donacijo po svojih zmožnostih. Vsak evro šteje. DONIRAJ >>

Avtor člankov: Anže Voh Boštic

Kmalu po osamosvojitvi Slovenije so postali zaposleni, nekdanji zaposleni in njihovi družinski člani večinski lastniki največjih slovenskih časopisov: Dela, Dnevnika in Večera.

Toda zaradi velikega povečanja vrednosti delnic so jih novinarji na prehodu v novo tisočletje večinoma prodali. Nekateri so si lahko za vložek kupili avtomobile, stanovanja ali vikende, njihove deleže pa so odkupovali novi lastniki, ki se niso ukvarjali z mediji.

Prisluhnite epizodi:

Delo in Večer je postopoma prevzela Pivovarna Laško, lastnica Dnevnika je postala družba DZS. Posledice so bile zelo negativne. Novih lastnikov namreč ni zanimala medijska dejavnost, ampak so časopise kupili zaradi drugih razlogov – zaradi vpliva na javno mnenje, za izboljšanje svoje javne podobe ali za pridobivanje drugih poslov.

Vse to je slabo vplivalo na naklado, ugled in vrednost časopisov. Med novinarji pa se je razširila samocenzura, zaradi katere ne morejo nepristransko poročati o interesih svojih lastnikov, naj gre za njihove poslovne interese, interese njihovih poslovnih partnerjev ali njihovo morebitno vpletenost v sporne posle.

Na največ takšnih primerov so nas sogovorniki opozorili na časopisu Delo, ki ga je leta 2015 od Pivovarne Laško kupilo idrijsko podjetje FMR, sicer del skupine Kolektor. Od zaposlenih so pričakovali predvsem lojalnost podjetju, smo izvedeli od sogovornikov. To je pomenilo pozitivno poročanje o lastniku in njegovih poslovnih partnerjih ter kritično poročanje o njegovih nasprotnikih. Predstavniki lastnika in uprave so urednikom in novinarjem v nekaterih primerih grozili z odpuščanjem, premestitvijo ali znižanjem plače.

Med interesi lastnikov največjih slovenskih časopisov sva vas vodila Taja Topolovec in Lenart J. Kučić.

Delovanje Pod črto že pet let omogočate bralci in donatorji. Podprite naše delo v 2020 z donacijo po svojih zmožnostih. Vsak evro šteje. DONIRAJ >>

Vsebine na Pod črto, ki jih omenjamo v podkastu:

Preiskava o lastništvu dnevnih časopisov je del naše preiskovalne serije Skriti interesi medijskih lastnikov.