Pod črto

Na pandemijo novega koronavirusa smo se odzvali tudi na Pod črto. Začeli smo spremljati ni analizirati podatke o hitrosti širjenja okužbe. Pozanimali smo se, kako kar najbolj varno pomagati starejšim, za katere je virus še posebej nevaren. Prav tako smo poskusili izvedeti, kako nekateri največji slovenski delodajalci poskrbijo – ali ne poskrbijo – za zdravje najbolj ogroženih zaposlenih.

Ugotovili smo, da je bilo širjenje okužbe v Sloveniji doslej počasnejše kot v Italiji. To pomeni, da smo se tudi s pomočjo omejevalnih ukrepov vsaj zaenkrat izognili najbolj črnemu “italijanskemu scenariju” in zlomu zdravstvenega sistema. Toda nekateri največji izzivi slovensko vlado šele čakajo.

Predstaviti bo morala dolgoročno strategijo, kako po umiritvi epidemije preprečiti ali čim hitreje zamejiti nova žarišča okužb, še zlasti v industriiji in domovih za starejše. Namesto o novih represivnih ukrepih pa bi se morali pogovarjati o večji transparentnosti in dostopnosti podatkov.

V samoizolaciji smo se posneli Anže, Taja in Lenart.

Uredniški pojasnili: V petek, 3. aprila, so v Singapurju spremenili strategijo, ki smo jo opisali v podkastu. Od 7. aprila bodo tudi v tej mestni državi za mesec dni zaprli vse šole in večino podjetij, čemur so se dotlej izognili. Odprte bodo ostale samo trgovine s hrano, bolnišnice, prometna infrastruktura in ključne bančne storitve. Vlada je spremenila tudi priporočila glede nošnje mask. Po novem bodo državljane spodbujali k nošnji mask, vsakemu gospodinjstvu bodo tudi poslali pralne zaščitne maske, je poročala agencija Reuters.

V podkastu na 33. minuti prav tako omenimo, da je v soboto, 28. marca dopoldne, v povprečju po primorski avtocesti proti morju potoval en avtomobil na tri minute. V resnici je po avtocesti po podatkih Darsa v povprečju potovalo štiri do pet vozil na minuto. Za napačno navedbo podatka v podkastu se iskreno opravičujemo.

Vsebine na Pod črto, ki jih omenjamo v podkastu:

Delovanje Pod črto že pet let omogočate bralci in donatorji. Podprite naše delo v 2020 z donacijo po svojih zmožnostih. Vsak evro šteje. DONIRAJ >>

Po odstopu premierja Marjana Šarca so se slovenske politične stranke znašle pred dilemo: oditi na predčasne volitve ali oblikovati novo vlado, ki bi jo sestavila stranka SDS in njen predsednik Janez Janša.

Pomemben del tega političnega boja so tudi mediji stranke SDS, ki so v zadnjem tednu postali odmevna medijska novica.

Stranka SDS ima namreč v slovenskem medijskem prostoru že od osamosvojitve zelo vidno vlogo. Včasih kot stranka, ki si je poskusila podrediti obstoječe medije, drugič kot ustanoviteljica ali solastnica desnih medijev, s katerimi je hotela »uravnotežiti« domnevno medijsko prevlado levice.

V tokratni epizodi našega podkasta smo predstavili zgodovino medijskega sistema stranke SDS – od strankarskega prevzema revije Demokracija kmalu po osamosvojitvi do vstopa madžarskih podjetnikov iz kroga madžarskega premierja Viktorja Orbána, ki so Slovenijo vključili v svojo regionalno medijsko mrežo. Za propadlimi medijskimi poskusi stranke SDS pa so že nekajkrat ostali slamnati lastniki, izgube in nepoplačani dolgovi.

Skozi medijski sistem stranke SDS sva vas vodila Taja Topolovec in Lenart J. Kučić.

Vsebine na Pod črto, ki jih omenjamo v podkastu:

Delovanje Pod črto že pet let omogočate bralci in donatorji. Podprite naše delo v 2020 z donacijo po svojih zmožnostih. Vsak evro šteje. DONIRAJ >>

Zdravstvo je eno izmed pomembnejših področij, s katerimi se ukvarjamo pri Pod črto. Zato smo tokrat pripravili pregledno epizodo podkasta, v kateri smo podrobneje predstavili nekatere glavne probleme v slovenskem zdravstvu, na katere opozarjamo že več let.

Med njimi smo izpostavili pomanjkljivo zagotavljanje kakovosti v zdravstvu, neurejeno področje poklicnih bolezni, pomanjkanje zdravnikov in s tem povezane dolge čakalne dobe ter neenakost v zdravstvu med prebivalci različnih delov Slovenije.

O omenjenih problemih smo se na Pod črto pred novim letom pogovarjali tudi z ministrom za zdravje Alešem Šabedrom, ki se je moral takoj po začetku mandata soočiti s hudim pomanjkanjem in preobremenjenostjo družinskih zdravnikov. V podkastu komentiramo njegove odgovore in analiziramo napovedane ukrepe, ki pa bodo morali zaradi odstopa premierja Marjana Šarca počakati na novega zdravstvenega ministra ali ministrico.

Z vami smo tokrat Taja Topolovec, Anže Voh Boštic in Lenart J. Kučić.

Članki na Pod črto, ki jih omenjamo v podkastu:

Delovanje Pod črto že pet let omogočate bralci in donatorji. Podprite naše delo v 2020 z donacijo po svojih zmožnostih. Vsak evro šteje. DONIRAJ >>

Mediji bistveno vplivajo na predstave o svetu in družbi: katere dogodke izbirajo, o čem poročajo in kaj zamolčijo. Na medijsko sliko sveta pa pomembno vplivajo njihovi lastniki, zato smo začeli pri Pod črto risati zemljevid slovenske medijske krajine in ugotavljati, kdo vpliva na novice.

V prvem podkastu iz serije skriti interesi medijskih lastnikov sta Taja Topolovec in Lenart J. Kučič povedala, zakaj je pomembno preiskovati medije in predstavila prvi del preiskave: občinske medije.

Slovenske občine namreč vsako leto porabijo več milijonov evrov javnega denarja za izdajanje občinskih glasil in sofinanciranje medijskih vsebin – naročanje pozitivnih prispevkov ali promocijsko poročanje o delu občine. Tega denarja župani velikokrat ne porabijo v javnem interesu, temveč ga izrabljajo za lastno promocijo ali za napad na politične nasprotnike. To je še zlasti problematično v okoljih, kjer je občinsko glasilo edini vir informacij o dogajanju v občini.

Podrobneje smo analizirali tri primere zlorabe občinskega glasila: v Kopru, Ljubljani in Celju. V preiskavi pa nismo mogli zajeti skoraj 160 glasil, ki jih izdajajo slovenske občine. Zato nam lahko pri nadaljevanju preiskave pomagate tudi vi – z informacijsmi in dokumenti, ki kažejo na zlorabe vašega občinskega glasila za politične in propagandne namene.

Članki na Pod črto, ki jih omenjava v podkastu:

Delovanje Pod črto že pet let omogočate bralci in donatorji. Podprite naše delo v 2020 z donacijo po svojih zmožnostih. Vsak evro šteje. DONIRAJ >>

Zvonko Petek bi lahko pred desetimi leti nastopal v podkastu, kjer predstavljajo navdihujoče življenjske in podjetniške zgodbe.

Bil je lastnik uspešnega gradbenega podjetja, ki je preživel težjo prometno nesrečo, v kateri je izgubil desno nogo. Kljub nesreči ni obupal, ampak je s pomočjo strokovnjaka zasnoval posebno nožno protezo, s katero je še naprej lahko smučal, kar je bila njegova velika strast. Med okrevanjem pa je razmišljal tudi o 130 zaposlenih v svojem podjetju, ki jih ni hotel pustiti na cedillu.

Toda leta 2012 je njegovo podjetje Pluton gradnje zašlo v finančne težave. Prihodki so padali, izguba naraščala in Zvonko Petek se je hotel izogniti poplačilu dolgov do dobaviteljev in nekaterih svojih delavcev. Gradbene posle so prenesli na nova podjetja, Pluton gradnje so prodali družbi z neznanimi lastniki. Dokumentacija o poslovanju podjetja je izginila, ostalo pa je za 14 milijonov evrov dolgov do delavcev, davčne uprave, podizvajalcev in bank.

V drugem delu podkasta o pogrebnikih podjetij vam Anže Voh Boštic, Taja Topolovec in Lenart J. Kučić pojasnjujemo, kako so lastniki podjetja Pluton gradnje opeharili upnike in kako se je v zgodbi znašel tudi trgovski velikan Spar. Njegovi vodilni so namreč kljub opozorilom zagotovili nove posle osebam, ki so bile povezane s Plutonom. Med drugim je zaradi njihove pasivnosti vprašljiva varnost trgovskega centra Spar v Škofji Loki.

Opozarjamo pa tudi na slabo delovanje finančne uprave in policije. Slednja primer preiskuje že pet let, a ga še danes ni zaključila.

Članki na Pod črto, ki jih omenjava v podkastu:

Objavo vsebin na Pod črto, tudi pripravo tega podkasta, omogočate bralci z donacijami.  Vsak evro nam pomaga ustvarjati nove vsebine, zato nas tudi letos podprite na:  https://podcrto.si/podpri/ Hvala.

Ob peti obletnici smo šli na morje in tam za vas posneli posebno epizodo našega podkasta.

Tokrat ne govorimo o novih razkritjih, ampak o tem kako je pravzaprav nastal medij Pod črto. Naj namignemo, da zgodnji začetki vključujejo povsem naključna srečanja, e-maile in debate ob kavi in pivu.  In pa seveda naše bralce in donatorje, ki ste prvi podprli idejo o novem mediju, ki se bo osredotočal na poglobljene vsebine in teme.

Ob peti obletnici smo odgovorili tudi na pet vprašanj, ki nam jih pogosto zastavljate naši poslušalci, bralci in podporniki.

Med drugim smo povedali, na kaj smo najbolj ponosni, kako se financiramo, kako izbiramo teme za zgodbe in kako bi – če bomo kdaj imeli takšne skrbi – porabili milijon evrov. Končno pa bo spregovoril tudi »glas iz ozadja«, ki se doslej ni pojavil še v nobeni naši epizodi.

Z vami smo tokrat vsi člani uredništva Pod črto – Anže Voh Boštic, Taja Topolovec, Lenart J. Kučić in Rok Grča.

Vabljeni k poslušanju:

Objavo vsebin na Pod črto, tudi pripravo tega podkasta, omogočate bralci z donacijami.  Vsak evro nam pomaga ustvarjati nove vsebine, zato nas podprite na:  https://podcrto.si/podpri/ Hvala.

Novo epizodo Pod črto podkasta pravkar pripravljamo. Še pred tem pa imamo kratko in konkretno prošnjo za vas:

Predlagajte nam eno stvar, ki bi jo lahko pri podkastu izboljšali.

Vaš predlog napišite v komentar ali pa jih pošljite na [email protected] s pripisom “Za še boljši podkast”. Predloge zbiramo do konca avgusta.

Se slišimo kmalu,

ekipa Pod črto

Pripravo vsebin na Pod črto, tudi podkastov, omogočajo vaše donacije. Podprite naše delo po svojih zmožnostih, vsak evro šteje. Podpri Pod črto >>

V današnji epizodi ne predstavljamo novega razkritja, ampak komentiramo pogovor s predsednikom vlade Marjanom Šarcem, ki smo ga ta teden objavili na Pod črto.

Zanimalo nas je, kakšno je stališče premierja do nekaterih glavnih problematik, s katerimi se poglobljeno ukvarjamo v našem mediju. V pogovoru smo se osredotočili na sedem tematik: pregon gospodarskega kriminala in korupcije, pomanjkanje družinskih zdravnikov, problematiko revščine, kakovost v zdravstvu, poklicne bolezni, nepravilnosti v slovenski policiji in boj s podnebnimi spremembami v Sloveniji.

Od predsednika vlade smo želeli izvedeti, kako pomembna se posamezna tematika zdi premierju in kakšne politike oziroma ukrepe pripravlja vlada v zvezi s posamezno tematiko.

Toda z izjavami Marjana Šarca ne moremo biti zadovoljni. Na kompleksna družbena vprašanja Šarec ponudi zmes osebnih anekdot, pogosto nedodelanih argumentov in kritiziranje posameznikov in skupin, kjer upravičenost kritike ni argumentirana. Pri navajanju dejanskih ukrepov vlade pa je skop.

Zato smo v tokratnem pogovoru pripravili nekaj dodatnih pojasnil in komentarjev.

Z vami smo Lenart J. Kučić, Taja Topolovec in Anže Voh Boštic.

Teme na Pod črto, na katere se navezujemo v podkastu:

Produkcijo podkasta in naše preiskovalno delo na Pod črto omogočate bralci z donacijami. Vsak evro šteje, zato nas podprite na https://podcrto.si/podpri/ Hvala!

V tokratni epizodi smo pojasnili, kako so se nekateri lastniki podjetij v zadnjih letih s pomočjo posebnih “pogrebnikov” izognili plačilu dolgov in skrili premoženje pred upniki.

Pri Pod črto smo analizirali 16 primerov podjetij ali posameznikov s skupno več kot 200 milijoni evrov dolga, pri katerih se pojavlja sum skrivanja premoženja pred upniki. Za seboj pa so pustili opeharjene delavce, podizvajalce, pa tudi banke, ki smo jih nato sanirali davkoplačevalci.

Projekt izvajamo skupaj z organizacijo Transparency International Slovenia.

Z vami smo Anže Voh Boštic, Taja Topolovec in Lenart J. Kučić.

Članki na Pod črto, ki jih omenjava v podkastu:

Dobrodošli v prvi letošnji epizodi podkasta, ki ga za vas pripravljamo na Pod črto.

Kazenski postopki v primeru korupcije in gospodarskega kriminala v Sloveniji trajajo predolgo. Pogosti so primeri, ko od suma storitve kaznivega dejanja do pravnomočne sodbe mine tudi deset let ali več. Eden izmed vzrokov za počasne kazenske postopke naj bi bilo po mnenju nekaterih poznavalcev tudi počasno delo policije.

Še večji problem je nezakonito delovanje policije ali prekoračitev pooblastil, na kar smo prav tako opozorili v več preiskovalnih člankih. Predstavniki policije namrečl tudi v Sloveniji zahtevajo vse več pooblastil in orodij za izvajanje množičnega nadzora nad prebivalstvom. Kar pomeni, da bi morale biti ustrezno močnejše tudi varovalke, s katerimi družba nadzoruje delo policije in preprečuje zlorabe. Vendar je nadzor prevečkrat pomanjkljiv, za ugotovljene zlorabe pa praviloma ne odgovarja nihče.

Na vaših ušesih smo tokrat Anže Voh Boštic, Taja Topolovec in Lenart J. Kučić.

Članki na Pod črto, ki jih omenjava v podkastu:

Vsebine na Pod črto, tudi nastanek tega podkasta, podpirate bralci z donacijami.

Podprite naše delo v 2019 >>