Pod črto

Dobrodošli v zadnji letošnji epizodi podkasta, ki ga za vas pripravljamo na Pod črto. Izbrali smo področje, kjer je informacijska tehnologija srečala nepremičninski trg in ga preoblikovala: delitveno plarformo Airbnb, ki je postala nekakšen dežurni krivec za vse stanovanjske težave v Ljubljani. Zaradi Airbnb naj bi se bistveno povišale najemnine in zmanjšala dostopnost stanovanj, kar zlasti občutijo študenti in druge socialno šibkejše skupine prebivalstva. Toda stanovanjska problematika je v resnici veliko bolj zapletena in omenjene težave nimajo samo enega krivca.

Z vami sva tokrat novinar Lenart J. Kučić in odgovorni urednik Anže Voh Boštic.

(Pojasnilo: med snemanjem podkasta smo uporabili oceno, da je bilo v Ljubljani leta 2015 približno 6000 tržnih najemniških stanovanj. Pred objavo drugega članka pa smo od SURS pridobili razčlenjene podatke o stanovanjih v Ljubljani, ki so pokazali, da je bilo število stanovanj v tržnem najemu precej nižje, nekaj več kot 3000. V prvotni oceni namreč niso bila zajeta vsa neprofitna, službena in namenska najemna stanovanja.)

Članki na Pod črto, ki jih omenjava v podkastu:

Vsebine na Pod črto, tudi nastanek tega podkasta, podpirate bralci z donacijami.

Podprite naše delo v 2019 >>

Vabimo vas k poslušanju prve epizode v novi sezoni Pod črto podkasta. Z vami sva Lenart J. Kučić in Taja Topolovec. Govorili bomo o posledicah segrevanja evropskih mest, ki povzroča včasih nasprotujoče si vremenske pojave. Zanimalo nas je predvsem, kaj segrevanje mesta pomeni za njegove prebivalce in kaj lahko glede posledic globalnega segrevanja naredimo na ravni posamičnega mesta.

Popravek (7. 12. 2018): V podkastu rečemo, da se je v primerjavi s predindustrijsko dobo v Ljubljani temperatura dvignila za 1,2 stopinji in v Mariboru za 0,8, kar ne drži. Pravilen podatek je, da se je v Ljubljani povprečna temperatura v zadnjih 18 letih povečala za 1,2 stopinji v primerjavi s povprečjem 20. stoletja. V Mariboru se je povprečna temperatura v 21. stoletju povišala za 0,8 stopinje. Za napako se opravičujemo.

Članki na Pod črto, ki jih omenjava v podkastu:

Vsebine na Pod črto, tudi nastanek tega podkasta, podpirate bralci z donacijami. Podprite naše delo v 2019 >>

V avgustovski epizodi sva z vami Lenart J. Kučić in Taja Topolovec. Pogovarjala sva se o problematiki samozaposlenih v kulturi. Med preiskavo področja smo med drugim ugotovili, da četrtina samozaposlenih v kulturi, ki jim država plačuje prispevke za socialno varnost, prejema prihodke, ki so nižji od praga revščine. Prav tako smo pokazali, da so samozaposleni v kulturi ujeti med ministrstvom za kulturo in neobstoječim zasebnim trgom. Naši sogovorniki so se strinjali, da bi bilo treba povečati javno financiranje kulture. Pa bi to izboljšalo ustvarjalne razmere za samozaposlene?

Članki, ki jih omenjamo v tej epizodi:

edvajalnik na vaši napravi ne deluje, poslušajte epizodo na tej povezavi.

Vsebine na Pod črto, tudi tale podkast, omogočate bralci z donacijami. Podpri Pod črto >>

Z vami smo v tokratni epizodi Lenart J. Kučić, Taja Topolovec in Tanja Pirnat, ki je preiskovala, zakaj je v domovih za starejše zaposlenih premalo ljudi, katerega kadra najbolj primanjkuje in kakšne so posledice tega:

Članki, ki jih omenjamo v tej epizodi:

Če predvajalnik na vaši napravi ne deluje, poslušajte epizodo na tej povezavi.

Vsebine na Pod črto, tudi tale podkast, omogočate bralci z donacijami. Podpri Pod črto >>

V deveti epizodi smo z vami Taja Topolovec, Lenart J. Kučić in Anže Voh Boštic. Konec maja smo na Pod črto objavili zgodbo o primeru posilstva, ki je na sodišču ostalo nekaznovano. Razlog? Policija v evidencah ni vodila vseh potrebnih podatkov o odvzemu DNK osumljenca. Posledično je tožilstvo odstopilo od pregona. Pogovarjamo se o tem, zakaj v takšnih primerih osumljeni ostane nekaznovan, o razlogih, zakaj odvzem in hramba DNK vseh državljanov ne bi bila dober način preprečevanja in reševanja tovrstnih zločinov in o tem, zakaj so v bazah policije vzorci DNK, ki jih tam ne bi smelo biti.

Prisluhnite novi epizodi:

Če predvajalnik na vaši napravi ne deluje, poslušajte epizodo na tej povezavi.

Članki, ki jih omenjamo v tej epizodi:

Vsebine na Pod črto, tudi tale podkast, omogočate bralci z donacijami. Podpri Pod črto >>

Tokrat smo vam namesto običajne epizode pripravili prvo podčrtano debato.

V prejšnjem podkastu smo se pogovarjali z avtorico članka o portalu predlagaj vladi Uršo Savnik.

Urša je predstavila ugotovitve njene analize, a smo se med drugim dotaknili tudi velikih pričakovanj, ki jih je pred desetimi leti vzbujala ideja elektronske demokracije. Da bodo, denimo,  elektronska orodja izboljšala delovanje demokracije, spodbujala aktivno državljanstvo in olajšala soodločanje državljanov pri upravljanju države.

Zakaj se ta pričakovanja niso izpolnila?

Na pogovor smo povabili – od leve proti desni – ministra za javno upravo Borisa Koprivnikarja, sociologa Primoža Krašovca, direktorja zavoda Državljan D Domna Saviča in Tadeja Štroka z inštituta Danes je nov dan.

Pogovor sva usmerjala Taja Topolovec in Lenart J. Kučić

Prisluhnite novi epizodi:

Če predvajalnik na vaši napravi ne deluje, poslušajte epizodo na tej povezavi.

Članki, ki jih omenjamo v tej epizodi:

Vsebine na Pod črto, tudi tale podkast, omogočate bralci z donacijami. Podpri Pod črto >>

V sedmi epizodi smo z vami Urša Savnik, Taja Topolovec in Lenart J. Kučić. Pogovarjamo se tem, kako uspešno neposredno demokracijo omogoča portal predlagam.vladi.si.

Prisluhnite novi epizodi:

Če predvajalnik na vaši napravi ne deluje, poslušajte epizodo na tej povezavi.

Članki, ki jih omenjamo v tej epizodi:

Vsebine na Pod črto, tudi tale podkast, omogočate bralci z donacijami. Podpri Pod črto >>

Leta 2009 je tudi Slovenijo dosegla svetovna finančna kriza. Takratna vlada je za omilitev posledic krize načrtovala vrsto ukrepov. Eden izmed njih je bila tako imenovana jamstvena shema.

S to shemo je država podjetjem skušala izboljšati dostop do bančnih posojil, ki so zaradi krize pričela usihati. Bistvo poroštev je, da z njimi država s proračunskim denarjem jamči banki za vračilo dela posojila, če posojila podjetje ne bi moglo odplačati.

V okviru sheme je država v letih 2009 in 2010 podjetjem dala za 310 milijonov evrov poroštev. Nato pa so v prihodnjih letih banke unovčile za kar 75 milijonov evrov teh poroštev. Ta denar jim je izplačal državni proračun. Država je nato od podjetij poskušala izterjati denar, ki ga je bankam plačala ob unovčenju poroštev. Do danes je uspela izterjati le slabih 13 milijonov evrov. Preostanek – torej dobrih 62 milijonov evrov – smo tako iz državnega proračuna pokrili davkoplačevalci.

V šesti epizodi Pod črto podkasta smo z vami Anže Voh Boštic, Lenart J. Kučić in Taja Topolovec. Govorimo tem, kako smo prišli do teme, kaj smo v večmesečni preiskavi odkrili in zakaj jamstvena shema ni delovala kot uspešen protikrizni ukrep. Ugotavljamo tudi, kaj bi bilo treba na področju izterjav visokih vsot, ki jih podjetja dolgujejo državi, narediti v prihodnje.

Prisluhnite epizodi:

Če predvajalnik na vaši napravi ne deluje, poslušajte epizodo na tej povezavi.

Članki, objavljeni na Pod črto, ki jih omenjamo v podkastu:

– Nova tema: kako je jamstvena shema pogoltnila davkoplačevalske milijone

– Jamstvena shema: kako je država izgubila 62 milijonov evrov

– Seznam podjetij s spornimi posli, ki so dobila državna poroštva

– Jamstvena shema: kako so se podjetja izognila plačilu dolga do države

– FURS še zmeraj preveč popustljiv do dolgotrajnih davčnih dolžnikov

Preiskovalno delo in vsebine na Pod črto, tudi pripravo tega podkasta, omogočate bralci z donacijami. Podprite naše delo v 2018 z donacijo po svojih zmožnostih.

V drugem letošnjem podkastu smo z vami Taja Topolovec, Lenart J. Kučić in Tanja Pirnat, ki je več mesecev zbirala podatke o kakovosti oskrbe v slovenskih domovih za starejše občane.

Izbiranje primernega doma postaja vse bolj pogosta življenjska odločitev. Toda kako ugotoviti, kateri dom je najbolj primeren? Na Pod črto smo ugotovili, da ni mogoče odgovoriti na to vprašanje, saj država – podobno kot v zdravstvu – ne določa in ne zbira kazalnikov za ugotavljanje kakovosti oskrbe.

Domovi namreč zelo različno beležijo podatke, ki so potrebni za ugotavljanje kakovosti – če jih sploh beležijo. Podatki med sabo niso primerljivi, zato ni mogoče ugotoviti, kateri domovi so boljši in kateri so manj dobri. Kar ni slabo samo za oskrbovance, ampak tudi za domove, saj upravljavci pogosto ne vedo, kaj bi lahko delali bolje.

Hvala za poslušanje, spodbude, kritike in komentarje. Če vam je naše zvočno ustvarjanje všeč, ga delite na spletu in se naročite na prihodnje epizode. Pomaga tudi, če nas priporočite in pohvalite algoritmom, saj bomo tako laže dosegli nove poslušalce.

Če predvajalnik na vaši napravi ne deluje, poslušajte epizodo na tej povezavi.

Preiskovalno delo in vsebine na Pod črto, tudi pripravo tega podkasta, omogočate bralci z donacijami. Podprite naše delo v 2018 z donacijo po svojih zmožnostih.

V prvi letošnji epizodi smo z vami Anže Voh Boštic, Lenart J. Kučić in Taja Topolovec. Pridružila pa sta se nam tudi dva gosta: Lucy Freeman z organizacije Media Legal Defence Initiative (MLDI) in direktor mednarodne mreže za preiskovalno novinarstvo GIJN David Kaplan.

Pogovarjali smo se o temi, o kateri se morda sploh ne bi smeli pogovarjati: o pritiskih na delo medija Pod črto. Zaradi objave člankov o sojenju nekdanjemu direktorju Slovenske obveščevalno-varnostne agencije (Sova) nas namreč državno pravobranilstvo v imenu Sove civilno toži zaradi domnevnega blatenja ugleda agencije.

V zvezi z razkritjem kazenskih ovadb proti ljubljanskemu županu Zoranu Jankoviću je interes za naše delo pokazala policija in urednika Pod črto povabila na »informativni razgovor.« Javno pa pritisk na naše delo izvaja tudi nekdanji premier in vodja največje opozicijske stranke SDS, Janez Janša, ki nam je na svojem twitter profilu očital, da smo »Udbaši.«

Takšni pritiski na delo preiskovalnih novinarjev so povsod po svetu vse bolj pogosti in se stopnjujejo, sta nam povedala Freemanova in Kaplan. Države in korporacije imajo na voljo vse več orodij, s katerimi zasledujejo, zastrašujejo in ovirajo novinarsko delo: elektronski nadzor, tožbe in zapiranje. Vendar tudi novinarji niso nemočni, je poudaril Kaplan. Še zlasti, če se povezujejo, saj se lahko skupaj veliko laže uprejo pritiskom in si pomagajo pri objavi zgodb.

Slovenski prepis pogovora z obema sogovornikoma najdete tukaj.

Hvala za poslušanje in komentarje. Če vam je naše zvočno ustvarjanje všeč, ga delite, se naročite na prihodnje epizode in k poslušanju povabite še koga.

Če predvajalnik na vaši napravi ne deluje, poslušajte epizodo na tej povezavi.

Preiskovalno delo in vsebine na Pod črto, tudi pripravo tega podkasta, omogočate bralci z donacijami. Podprite naše delo v 2018 z donacijo po svojih zmožnostih.