Svetopisemska berila za ta dan:

Berilo: Heb 1,1-6

Psalm: Ps 97,1-2.6-7.9

Evangelij: Mr 1,14-20

Vrstica iz evangelija: »Takoj sta pustila mreže in šla za njim.« (Mr 1,18)

Berilo (Heb 1,1-6)

Mnogokrat in na mnogotere načine je nekdaj Bog govoril očetom po prerokih, slednjič, te dni, nam je govoril po Sinu, ki ga je postavil za dediča vsega in po njem tudi naredil svet. On, ki je odsvit njegovega veličastva in podoba njegovega bitja ter nosi vse z besedo svoje moči, je dovršil očiščenje od grehov, sedel je na desno veličastva na višavah ter postal toliko višji od angelov, kolikor odličnejše ime je dobil kakor oni. Kateremu izmed angelov je kdaj rekel: »Moj Sin si ti, danes sem te rodil!« In zopet: »Jaz mu bom oče in on mi bo Sin.« In ko zopet vpelje Prvorojenca na svet, pravi: »Molijo naj ga vsi Božji angeli.«

Psalm (Ps 97,1-2.6-7.9)

Gospod je kralj: zemlja naj se raduje,

veselijo naj se mnogi otoki;

pravičnost in pravica

sta temelj njegovega prestola.

Nebesa oznanjajo njegovo pravičnost

in vsa ljudstva vidijo njegovo slavo.

Pred njim padajo v prah vsi maliki;

ti, Gospod, si vzvišen nad vso zemljo.

Evangelij (Mr 1,14-20)

Potem ko so Janeza vrgli v ječo, je prišel Jezus v Galilejo in je oznanjal blagovest o Bogu: »Čas se je dopolnil in Božje kraljestvo se je približalo; spreobrnite se in verujte evangeliju!« Ko je hodil ob Galilejskem morju, je zagledal Simona in Andreja, Simonovega brata, ko sta mreže metala v morje; bila sta namreč ribiča. Jezus jima je rekel: »Hodita za menoj in napravil vaju bom za ribiča ljudi.« Takoj sta mreže popustila in šla za njim. Ko je šel od tam malo dalje, je zagledal Jakoba, Zebedejevega sina, in njegovega brata Janeza; tudi ta dva sta bila v čolnu in sta popravljala mreže; takoj ju je poklical in zapustila sta v čolnu svojega očeta Zebedeja z najemniki in odšla za njim.