Svetopisemska berila za ta dan:

Berilo: Heb 5,1-10

Psalm: Ps 110,1.2.3.4

Evangelij: Mr 2,18-22

Vrstica iz evangelija: »Dokler imajo ženina med seboj, se ne morejo postiti.« (Mr 2,19b)

Berilo (Heb 5,1-10)

Vsak veliki duhovnik se jemlje izmed ljudi in se postavlja za ljudi v tem, kar se nanaša na Boga, da daruje dari in daritve za grehe in more imeti potrpljenje s tistimi, ki so nevedni in se motijo, ker je tudi sam obdan s slabostjo in mora zaradi nje kakor za ljudstvo tako tudi zase opravljati daritve za grehe. In nobeden si ne prisvaja te časti, ampak kogar kliče Bog kakor Arona. Tako si tudi Kristus ni sam dal časti, da je postal veliki duhovnik, ampak Bog, ki mu je rekel: »Moj Sin si ti, danes sem te rodil«; kakor pravi tudi na drugem mestu: »Ti si duhovnik vekomaj po Melkizedekovem redu.« On je v dneh svojega življenja na zemlji daroval prošnje in molitve s silnimi klici in solzami Bogu, ki ga je mogel oteti smrti, in bil je uslišan zaradi bogovdanosti. Čeprav je bil Sin, se je iz tega, kar je trpel, učil pokorščine. Ko je dosegel popolnost, je postal za vse, kateri so mu poslušni, začetnik večnega zveličanja, od Boga imenovan za velikega duhovnika po Melkizedekovem redu.

Psalm (Ps 110,1.2.3.4)

Gospod je rekel mojemu Gospodu:

»Sedi na mojo desnico,

dokler ne položim tvojih sovražnikov

za podnožje tvojih nog!«

Žezlo tvoje mogočnosti

raztegne Gospod s Siona:

»Gospoduj, gospoduj

sredi svojih sovražnikov!

Tvoje je gospostvo

ob dnevu tvojega rojstva v svetem sijaju:

rodil sem te kakor roso

pred zgodnjo danico.«

Gospod je prisegel

in se ne bo kesal:

»Ti si duhovnik vekomaj

po Melkizedekovem redu.«

Evangelij (Mr 2,18-22)

Tisti čas so se učenci Janeza Krstnika in farizeji postili. Pa pridejo in rečejo Jezusu: »Zakaj se Janezovi učenci in učenci farizejev postijo, tvoji učenci pa ne?« Jezus jim odgovori: »Ali se morejo postiti svatje, dokler je ženin pri njih? Dokler imajo ženina med seboj, se ne morejo postiti. Pridejo pa dnevi, ko bo ženin od njih vzet, in takrat, tiste dni, se bodo postili.

Nihče ne prišije na staro obleko zaplate iz neudelanega blaga; sicer nov našiv od stare še kaj odtrga in nastane še večja luknja. Nihče ne deva novega vina v stare mehove, sicer vino mehove razžene pa bo uničeno vino in mehovi, marveč devajo novo vino v nove mehove.«