Svetopisemska berila za ta dan:

Berilo: Rim 4,20-25

Psalm: Lk 1,69-70.71-72.73.75

Evangelij: Lk 12,13-21

Vrstica iz evangelija: »Tako je s tistim, ki sebi nabira zaklade, ni pa bogat pred Bogom.« (Lk 12,21)

Berilo (Rim 4,20-25)

Bratje, Abraham se ni dal zbegati in ni postal nezaupen glede Božje obljube, temveč se je v veri utrdil in dal Bogu hvalo, popolnoma prepričan, da more storiti, kar je obljubil; zato se mu je tudi štelo v pravičnost. Ni pa zapisano samo zaradi njega, da se mu je štelo, ampak tudi zaradi nas, ki se nam bo štelo, če bomo verovali v njega, ki je od mrtvih obudil našega Gospoda Jezusa, ki je bil izdan zaradi naših grehov in je vstal zaradi našega opravičenja.

Psalm (Lk 1,69-70.71-72.73.75)

Gospod je pripravil zveličanje

v hiši svojega služabnika Davida,

kakor je govoril po svojih prerokih

v davnih časih.

Da nas bo rešil naših sovražnikov

in iz rok vseh, ki nas sovražijo,

da skaže usmiljenje našim očetom

ter se spomni svoje svete zaveze.

Kakor je prisegel našemu očetu Abrahamu,

da bomo iz rok sovražnikov rešeni

in mu služili v svetosti in pravičnosti

vse dni življenja.

Evangelij (Lk 12,13-21)

Tisti čas je nekdo iz množice rekel Jezusu: »Učenik, reci mojemu bratu, naj deli z menoj dediščino!« On pa mu je odvrnil: »Človek, kdo me je postavil za sodnika ali delivca čez vaju?« In rekel jim je: »Glejte in varujte se vsake lakomnosti; zakaj življenja nima nihče iz obilice svojega premoženja.«

Povedal pa jim je to priliko: »Nekemu bogatemu človeku je polje dobro obrodilo. Premišljal je sam pri sebi: ›Kaj naj počnem, ko nimam kam spraviti svojih pridelkov?‹ In rekel je: ›Tole bom storil: podrl bom svoje žitnice ter postavil večje in tam bom spravil vso pšenico in svoje blago. In rekel bom svoji duši: Duša moja, veliko blaga imaš, spravljenega za veliko let; počivaj, jej, pij in bodi dobre volje!‹ Toda Bog mu je rekel: ›Neumnež, to noč bodo tvojo dušo terjali od tebe, kar pa si spravil, čigavo bo?‹

Tako je s tistim, ki si nabira zaklade, pa ni bogat v Bogu.«