Svetopisemska berila za ta dan:

Berilo: Jak 3,13-18

Psalm: Ps 19,8.9.10.15

Evangelij: Mr 9,14-29

Vrstica iz evangelija: Takoj je dečkov oče vzkliknil: »Verujem, pomagaj moji neveri!« (Mr 9,24).

Berilo (Jak 3,13-18)

Bratje moji, kdo je med vami moder in razumen? Pokaže naj z lepim življenjem svoja dela v modri krotkosti. Ako pa imate grenko zavist in prepirljivost v srcu, se nikar ne hvalite in ne lazite zoper resnico. Taka modrost ne prihaja od zgoraj, ampak je pozemeljska, čutna, hudičeva. Kjer je namreč zavist in prepirljivost, tam je nered in vsako zlo. Modrost, ki je od zgoraj, pa je najprej čista, potem miroljubna, prizanesljiva, dovzetna, polna usmiljenja in dobrih sadov, brez pristranosti in brez hlimbe. Sad pravičnosti pa se seje v miru tistim, ki delajo za mir.

Psalm (Ps 19,8.9.10.15)

Gospodova postava je popolna,

poživlja dušo;

Gospodova beseda je zanesljiva,

uči nevednega.

Gospodove postave so prave,

razveseljujejo srce;

Gospodov ukaz je čist,

razsvetljuje oči.

Gospodov strah je iskren,

ostane vekomaj;

Gospodovi odloki so resnični,

obenem pravični.

Prijetni naj bodo izreki mojih ust

in misli mojega srca

pred teboj, o Gospod,

moja skala in moj rešitelj.

.

Evangelij (Mr 9,14-29)

Ko je šel Jezus z gore in je prihajal k učencem, je videl okrog njih veliko množico in pismouke, ki so se z njimi prepirali. Vsa množica je ostrmela, ko ga je zagledala, tekli so mu naproti in ga pozdravljali. Vprašal jih je: »Kaj se prepirate z njimi?« Odgovoril mu je nekdo iz množice: »Učenik, pripeljal sem tebi svojega sina, ki ima nemega duha. Koder koli ga napade, ga vrže; peni se, z zobmi škriplje in odreveni. Rekel sem tvojim učencem, da bi ga izgnali, pa ga niso mogli.«

On pa jim je odgovoril: »O neverni rod! Doklej bom pri vas? Doklej vas bom prenašal? Privedite ga k meni!« In privedli so ga k njemu. Ko ga je duh zagledal, je dečka takoj stresel; deček je padel na tla, se valjal in penil. Jezus je vprašal njegovega očeta: »Koliko časa je, odkar se mu to dogaja?« Ta je rekel: »Od otroških let; večkrat ga je vrgel tudi v ogenj in v vodo, da bi ga končal, toda če kaj moreš, se nas usmili in nam pomagaj!« Jezus mu je rekel: »›Če moreš‹? Tistemu, ki veruje, je vse mogoče.« Takoj je dečkov oče vzkliknil: »Verujem, pomagaj moji neveri!«

Ko je Jezus videl, da množica narašča, je zagrozil hudemu duhu in mu rekel: »Nemi in gluhi duh, jaz ti velim, pojdi iz njega in ne vračaj se več vanj!« Zakričal je, ga silno stresel in odšel. Bil je kakor mrtev, tako da so mnogi govorili: »Umrl je.« Jezus ga je pa prijel za roko in vzdignil – in vstal je. Ko je pa prišel v hišo, so ga njegovi učenci na samem vpraševali: »Kako da ga mi nismo mogli izgnati?« Povedal jim je: »Ta rod se ne da izgnati drugače ko z molitvijo.«