Svetopisemska berila za ta dan:

Berilo: 2 Kr 5,1-15

Psalm: Ps 42,2-3; 43,3-4

Evangelij: Lk 4,24-30

Vrstica iz evangelija: In rekel jim je: »Resnično, povem vam: Nobenega preroka ne sprejmejo v domačem kraju« (Lk 4,24).

Berilo (2 Kr 5,1-15)

Tiste dni je bil Naaman, vojskovodja aramskega kralja, pri svojem gospodu ugleden in spoštovan mož. Po njem je Gospod naklonil zmago Aramcem. Toda mož, hraber vojak, je bil gobav. Aramci pa so na vojnem pohodu kot ujetnico odpeljali iz Izraelske dežele majhno deklico. Ta je služila pri Naamanovi ženi. Rekla je svoji gospodinji: »O, ko bi bil moj gospod pri preroku v Samariji, gotovo bi ga ozdravil od njegovih gob.« Naaman je šel in sporočil svojemu gospodu: »Tako in tako je govorila deklica iz Izraelske dežele.« Aramski kralj je odgovoril: »Pojdi, pošljem pismo Izraelovemu kralju.«

Odpravil se je na pot, vzel s seboj deset talentov srebra, šest tisoč zlatnikov in deset prazničnih oblačil ter izročil Izraelovemu kralju pismo s tem besedilom: »Zdaj, ko pride to pismo do tebe, glej, pošiljam svojega služabnika Naamana k tebi, da ga ozdraviš njegovih gob.« Ko je Izraelov kralj prebral pismo, je pretrgal svoja oblačila in rekel: »Sem mar jaz Bog, da bi mogel usmrtiti in oživiti, ker ta pošilja k meni, da ozdravim moža njegovih gob? Spoznajte torej in uvidite, da se hoče spreti z menoj!«

Ko pa je Božji mož Elizej slišal, da je Izraelov kralj pretrgal svoja oblačila, je dal kralju sporočiti: »Zakaj si pretrgal svoja oblačila? Naj pride k meni in naj zve, da je prerok v Izraelu!« Prišel je torej Naaman s konji in vozom ter se ustavil pri vratih Elizejeve hiše. Elizej mu je poslal sla z naročilom: »Pojdi in se umij sedemkrat v Jordanu in boš spet zdrav in čist!«

Naaman je jezen odhajal in govoril: »Glej, mislil sem, da bo prišel k meni, se ustopil in klical ime Gospoda, svojega Boga, položil roko na rane in tako ozdravil gobe. Mar nista reki v Damasku, Abana in Farfar, boljši ko vse Izraelove vode? Ali se ne bi mogel v njih umiti in očistiti?« Obrnil se je torej in srdit odhajal. Njegovi služabniki so pristopili in mu rekli: »Oče, ko bi ti bil prerok naročil kaj težkega, ali bi ne bil tega storil? Koliko bolj, ko ti je rekel: Umij se in boš čist!« Tedaj je šel in se po besedi Božjega moža sedemkrat potopil v Jordanu. Njegovo telo je spet postalo kakor telo majhnega dečka; bil je čist.

Tedaj se je vrnil z vsem svojim spremstvom k Božjemu možu. Ko je prišel, se je ustopil predenj in rekel: »Glej, spoznal sem, da na vsej zemlji ni Boga razen v Izraelu.«

Psalm (Ps 42,2-3; 43,3-4)

Mojo dušo žeja po Bogu, živem Bogu,

kdaj pridem in se prikažem pred tvojim obličjem?

Kako sem v množici hodil k Božji hiši

med radostnim petjem v prazničnem zboru.

Pošlji svojo luč in svojo zvestobo:

ti dve naj me vodita

in me pripeljeta na tvojo sveto goro,

v tvoje šotore.

In pristopil bom k Božjemu oltarju,

k Bogu, ki je moje veselje in moja radost,

in te bom hvalil s citrami,

o Bog, moj Bog!

Evangelij (Lk 4,24-30)

Ko je prišel Jezus v Nazaret, je v shodnici govoril ljudstvu: »Resnično, povem vam: Nobenega preroka ne sprejmejo v njegovem kraju. V resnici pa vam povem: Mnogo vdov je bilo v Izraelu v Elijevih dnevih, ko se je zaprlo nebo za tri leta in šest mesecev in je nastala velika lakota po vsej deželi: pa k nobeni izmed njih ni bil Elija poslan razen k vdovi v Sarepto na Sidonskem. In mnogo gobavih je bilo v Izraelu ob času preroka Elizeja, pa nobeden izmed njih ni bil očiščen razen Naamana, ki je bil Sirec.«

Vsi v shodnici so se razsrdili, ko so to slišali. Vstali so, ga vrgli iz mesta ter odvedli na rob hriba, na katerem je bilo njih mesto sezidano, da bi ga pahnili v prepad. Toda on je šel po sredi med njimi – in je odhajal.