Svetopisemska berila za ta dan:

Berilo: 1 Pt 1,3-9

Psalm: Ps 111,1-2.5-6.9.10

Evangelij: Mr 10,17-27

Vrstica iz evangelija: »Dobri učitelj, kaj naj storim, da bom deležen večnega življenja?« (Mr 10,17b)

Berilo (1 Pt 1,3-9)

Hvaljen Bog in Oče našega Gospoda Jezusa Kristusa, ki nas je po svojem obilnem usmiljenju prerodil za živo upanje po vstajenju Jezusa Kristusa od mrtvih, za neminljiv, brezmadežen in nevenljiv delež, v nebesih prihranjen vam, ki vas Božja moč po veri čuva za zveličanje, pripravljeno, da se razodene poslednji čas.

Tega se radujte, če je treba zdaj nekaj časa v raznoterih preskušnjah trpeti bridkosti, da se preskušnja vaše vere, mnogo dragocenejša od zlata, ki je minljivo, pa se v ognju preskuša, skaže v hvalo in slavo in čast ob razodetju Jezusa Kristusa; njega ljubite, dasi ga niste videli, vanj sedaj verujete, dasi ga ne vidite, in se radujete v neizrekljivem in veličastnem veselju, ker dosegate namen svoje vere: zveličanje duš.

Psalm (Ps 111,1-2.5-6.9.10)

Slavil bom Gospoda z vsem srcem

v zboru pravičnih in na shodu.

Velika so Gospodova dela,

občudovanja vredna za vse, ki jih ljubijo.

Jesti daje njim, ki se ga boje,

vekomaj se spominja svoje zaveze.

Svojemu ljudstvu je pokazal moč svojih del,

ko jim je dal posest narodov.

Poslal je rešitev svojemu ljudstvu,

potrdil je svojo zavezo za vekomaj;

sveto in častitljivo je njegovo ime,

njegova hvala ostane na veke.

Evangelij (Mr 10,17-27)

Ko se je Jezus odpravljal na pot, je nekdo pritekel, padel pred njim na kolena in ga vprašal: »Dobri Učenik, kaj naj storim, da dosežem večno življenje?« Jezus mu je rekel: »Kaj me imenuješ dobrega? Nihče ni dober razen Boga samega. Zapovedi poznaš: ›Ne prešuštvuj, ne ubijaj, ne kradi, ne pričaj po krivem, ne utrgavaj, spoštuj očeta in mater.‹« Ta mu je odgovoril: »Učenik, vse to sem spolnjeval od svoje mladosti.« Jezus ga je pogledal in vzljubil ter mu rekel: »Eno ti manjka: pojdi, prodaj, kar imaš, in daj ubogim, in imel boš zaklad v nebesih; potem pridi in hodi za menoj!« Ta pa se je nad to besedo užalostil in odšel otožen; imel je namreč veliko premoženje.

In Jezus se je ozrl okrog ter rekel svojim učencem: »Kako težko bodo tisti, ki imajo bogastvo, prišli v Božje kraljestvo!« Učenci so strmeli nad njegovimi besedami. Jezus pa zopet spregovori ter jim pravi: »Otroci, kako težko je priti v Božje kraljestvo! Laže je velblodu iti skozi šivankino uho, kakor bogatinu priti v Božje kraljestvo.« Ti so se silno čudili in so med seboj govorili: »Kdo se more tedaj zveličati?« Jezus se vanje ozre in reče: »Pri ljudeh je nemogoče, ne pa pri Bogu; zakaj pri Bogu je vse mogoče.«