Svetopisemska berila za ta dan:

Berilo: Heb 11,32-40

Psalm: Ps 31,20.21.22.23.24

Evangelij: Mr 5,1-20

Vrstica iz evangelija: »Pojdi domov k svojim ljudem in jim naznani, kako velike reči ti je storil Gospod in se te usmilil« (Mr 5,19).

Berilo (Heb 11,32-40)

Bratje, kaj bi še dalje govoril? Čas bi mi namreč pošel, ko bi pripovedoval o Gedeonu, Baraku, Samsonu, Jefteju, Davidu, Samuelu in prerokih, ki so po veri premagali kraljestva, delali pravico, prejeli obljube, zamašili levom žrela, pogasili silo ognja, ubežali ostrini meča, okrevali od bolezni, se ojačili v boju, v beg zapodili tuje vojske.

Žene so dobile svoje mrtve obujene. Nekateri so bili mučeni, ker oprostitve niso marali, da bi dosegli boljše vstajenje. Drugi so trpeli zasmehovanje in bičanje, povrh še vezi in ječo. Bili so kamnani, mučeni, žagani; umrli so z mečem umorjeni, hodili so v ovčjih kožuhih in kozjih kožah; bili so ubožni, stiskani, zatirani; tisti, ki jih svet ni bil vreden, so se potikali po puščavah in gorah in brlogih in podzemeljskih jamah. In od vseh teh, preskušenih po veri, ni nobeden dosegel obljube, ker je Bog za nas preskrbel nekaj boljšega, da bi ti ne dosegli popolnosti brez nas.

Psalm (Ps 31,20.21.22.23.24)

Kako velika je tvoja dobrota, Gospod,

ki si jo prihranil njim, ki se te boje,

ki jo skazuješ njim, ki se k tebi zatekajo,

vpričo vsega ljudstva!

Varuješ jih z varstvom svojega obličja

in jih skrivaš pred obrekovalci.

Slavljen Gospod, ki mi je skazal

svojo milosrčnost v utrjenem mestu.

V svojem nemiru sem rekel:

»Zavržen sem izpred tvojih oči«;

Ti pa si slišal glas moje prošnje,

ko sem klical k tebi.

Ljubite Gospoda, vsi njegovi sveti!

Gospod varuje zveste,

obilno pa kaznuje tiste,

ki ravnajo objestno.

Evangelij (Mr 5,1-20)

Tisti čas so prišli Jezus in njegovi učenci na drugo stran morja, v Geraško deželo. Brž ko je stopil iz čolna, mu je od grobov nasproti prišel človek s hudim duhom. Bivališče je imel v grobovih in ga nihče več ni mogel zvezati niti z verigami; že večkrat so ga namreč vklenili v okove in verige, pa je verige raztrgal in okove strl in nihče ga ni mogel ukrotiti. Ponoči in podnevi je bil vedno v grobovih in v gorah in je kričal ter se tolkel s kamenjem.

Ko je od daleč zagledal Jezusa, je pritekel in padel predenj in zakričal z močnim glasom: »Kaj mi hočeš, Jezus, Sin Boga Najvišjega? Zarotim te pri Bogu: Ne muči me!« Jezus mu je namreč rekel: »Pojdi iz človeka, hudobni duh!« Tudi ga je vprašal: »Kako ti je ime?« In odgovoril mu je: »Legija mi je ime, ker nas je mnogo.« Zelo ga je prosil, naj bi jih ne izgnal iz kraja.

Pasla pa se je tam po gori velika čreda svinj. Prosili so ga: »Pošlji nas v svinje, da gremo vanje!« In dovolil jim je. Izšli so torej hudobni duhovi in so obsedli svinje; planila je čreda, okoli dva tisoč, po bregu v morje in se v morju utopila.

Njihovi pastirji so zbežali in razglasili novico po mestu in po naseljih in ljudje so prišli gledat, kaj se je zgodilo. Pridejo torej k Jezusu in vidijo, da obsedenec, ki je imel prej »legijo«, sedi oblečen in je zdrave pameti; in obšla jih je groza. Tisti, ki so bili priča, pa so jim pripovedovali, kako se je zgodilo obsedencu in kaj je s svinjami. Začeli so ga prositi, naj odide iz njihovih krajev.

Ko pa je stopal v čoln, ga je prosil ta, ki je bil prej obseden, da bi smel ostati pri njem. A ni mu dovolil, ampak mu je rekel: »Pojdi domov k svojim ljudem in jim oznani, kako velike reči ti je storil Gospod in se te usmilil.« In odšel je ter začel oznanjati v Deseteromestju, koliko mu je storil Jezus; in vsi so se čudili.