Svetopisemska berila za ta dan:

Berilo: Apd 6,8-15

Psalm: Ps 119,23-24.26-27.29-30

Evangelij: Jn 6,22-29

Vrstica iz evangelija: »Ko je množica videla, da tam ni ne Jezusa ne njegovih učencev, so sami stopili v čolne in iskali Jezusa« (Jn 6,24)

Berilo (Apd 6,8-15)

Tiste dni je Štefan, ki je bil poln milosti in moči, delal čudeže in velika znamenja med ljudstvom. Vstali pa so nekateri iz shodnice Libertincev, Cirenejcev in Aleksandrijcev, in izmed tistih, ki so bili iz Cilicije in Azije, in so se prerekali s Štefanom, pa se niso mogli ustavljati modrosti in duhu, s katerim je govoril.

Tedaj so naščuvali može, da so govorili: »Slišali smo ga, da je govoril bogokletne besede zoper Mojzesa in Boga.« Nahujskali so ljudstvo, starešine in pismouke; ti so pristopili, ga zgrabili in odvlekli pred véliki zbor. Privedli so krive priče, ki so govorili: »Ta človek ne neha žaljivo govoriti zoper sveti kraj in zoper postavo. Slišali smo ga namreč, ko je govoril: ›Ta Jezus iz Nazareta bo razdejal ta kraj in spremenil običaje, ki nam jih je izročil Mojzes.‹« Vsi, ki so sedeli v velikem zboru, so uprli pogled vanj in videli njegovo obličje kakor obličje angela.

Psalm (Ps 119,23-24.26-27.29-30)

Čeprav knezi sedijo in govorijo zoper mene,

tvoj hlapec premišljuje tvoje zakone.

Tvoje odredbe so moje veselje,

moji svetovavci so tvoji zakoni.

Svoja pota sem ti razložil in si me uslišal,

pouči me o svojih zakonih!

Pouči me o poti svojih zapovedi,

premišljeval bom tvoja čudovita dela!

Od blodne poti me odvrni,

svojo postavo mi podari!

Izbral sem pot resnice,

odločil sem se za tvoje odloke.

Evangelij (Jn 6,22-29)

Drugi dan se je množica, ki je stala onkraj morja, zavedela, da je bil tam en sam čoln, da pa Jezus s svojimi učenci ni bil stopil v čoln, ampak da so se bili njegovi učenci sami odpeljali. Pripluli pa so drugi čolni iz Tiberije v bližino kraja, kjer so bili jedli kruh po Gospodovi zahvali. Ko je množica videla, da tam ni Jezusa in ne njegovih učencev, so stopili sami v čolne, šli v Kafarnáum in Jezusa iskali. Našli so ga onkraj morja in so mu rekli: »Učenik, kdaj si semkaj prišel?«

Jezus jim je odgovoril: »Resnično, resnično, povem vam: Ne iščete me zato, ker ste videli čudeže, ampak ker ste jedli od hlebov in se nasitili. Ne delajte za jed, ki mine, temveč za jed, ki ostane za večno življenje in ki vam jo bo dal Sin človekov; njega je namreč s svojim pečatom zaznamoval Oče, Bog.« Rekli so mu torej: »Kaj naj delamo, da bomo izvrševali Božja dela?« Jezus jim je odgovoril: »To je Božje delo, da verujete v tistega, ki ga je on poslal.«